Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil tujec, poročen s slovensko državljanko. V pobudi je navedel težave v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino. Navedel je, da je generalni konzulat RS v Kairu po zaslišanju njega in žene izdal zavrnilno odločbo zaradi sklenitve navidezne zakonske zveze in ker še ni potekel čas prepovedi vstopa v schengensko območje. V dopolnitvi pobude nam je poslal sodbo upravnega sodišča, s katero je sodišče ugodilo njegovi tožbi in odpravilo akt generalnega konzulata RS v Kairu. Pobudnik se je na Varuha obrnil z željo, da bi mu pomagali pri ureditvi njegovega statusa, in se je po poteku 30-dnevnega roka za izdajo novega upravnega akta ponovno obrnil na nas, saj akt ni bil izdan v zakonskem roku.
Pobudniku smo pojasnili, da pristojnosti Varuha niso tako široke, da bi lahko posegal v vsebino odločitve posameznega organa. V konkretnem primeru nismo videli možnosti za posredovanje, saj je postopek še potekal. Izdana je bila namreč sodba upravnega sodišča, s katero je to sodišče odpravilo akt generalnega konzulata RS v Kairu.
Primer je zanimiv z vidika sodbe upravnega sodišča; sodišče je namreč zavzelo enako stališče, kot ga je že pred leti Varuh. Upravno sodišče je v sodbi zapisalo, da je upravni organ napačno uporabil določilo 9. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 71/2008; Ztuj-1-UPB5), saj ni upošteval Direktive 64/221/EGS v zvezi s sodbo Sodišča Evropske skupnosti C-503/03 z dne 31. 1. 2006. Upravno sodišče je menilo, da je treba v primeru uporabe Zakonika o schengenskih mejah Schengenski sporazum in nanj vezano Konvencijo z dne 19. 6. 1996 (Uradni list EU, L 239, 2000) uporabljati skladno z Direktivo 64/221/EGS, ki ureja prosto gibanje družinskih članov državljanov EU. V zvezi s to direktivo velja namreč sodna praksa, po kateri se družinskemu članu državljana EU vstop na ozemlje države članice prepreči le, če taka oseba predstavlja resnično in dovolj hudo grožnjo, ki prizadene ključni družbeni interes. Varuh v takšnih zadevah sledi stališču Evropskega sodišča za človekove pravice in opozarja, da lahko zavrnitev vsakršnega dovoljenja za vstop v državo, kljub obstoju družinske skupnosti in brez zelo tehtnih razlogov, pomeni prekomeren poseg v pravico do družinskega življenja. In to tudi, če je dana prepoved vstopa v schengensko območje.
Varuh je glede neizdaje novega upravnega akta v zakonskem roku naslovil poizvedbo na Ministrstvo za zunanje zadeve. Odgovor še čakamo. 5.2-36/2009
