Varuh človekovih pravic se danes, 12. junija, in jutri, 13. junija, udeležuje Dnevov medgeneracijskega sožitja, ki potekajo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in jih pripravlja Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS).
Varuh na Dnevih medgeneracijskega sožitja sodeluje s stojnico, v okviru katere se lahko obiskovalke in obiskovalci o kršitvah človekovih pravic pogovorijo tudi s strokovnimi sodelavci Varuha. Obiskovalci lahko z njimi spregovorijo o vlogi in delovanju Varuha, pridobijo informacije o tem, kdaj in kako se lahko obrnejo po pomoč k Varuhu, izpostavijo pa lahko tudi o konkretna vprašanja glede morebitnih kršitev pravic, s katerimi se soočajo.
Danes sta stojnico Varuha obiskala in se Dnevov medgeneracijskega sožitja udeležila tudi namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc in namestnik varuha dr. Jože Ruparčič, ki sta se sestala tudi z vodstvom ZDUS. Pogovarjali so se o najbolj perečih vprašanjih, ki zadevajo starejše. Namestnica varuha je predstavila temeljne ugotovitve, ki jih ob obravnavi pobud, povezanih s starejšimi, beleži institucija Varuha, na katere opozarja odgovorne ter o katerih poroča državnemu zboru. Poudarila je, da starejšim institucija Varuha namenja veliko pozornosti in obravnava številne pobude s tega področja. »Vsako izmed njih temeljito preučimo, odpiramo pa tudi širša vprašanja, ki jih sami zaznamo. Pri Varuhu smo prepričani, da je odgovor na dolgoživo družbo kakovostna in dostopna oskrba v skupnosti, torej deinstitucionalizacija, ne pa zgolj povečevanje zmogljivosti v institucijah ali gradnja novih domov. Nesprejemljivo je, da so mnogi v najrazličnejših ustanovah, čeprav bi lahko dostojanstveno živeli v domačem okolju. Starejšim je treba omogočiti, da se sami odločijo o meri, do katere potrebujejo zaščito in skrb, da to zanje še pomeni kakovost življenja. Kot družba moramo zagotoviti kakovostno in varno oskrbo, usmerjeno k človeku in njegovim potrebam,« je dejala namestnica varuha dr. Možina Zupanc.
Izpostavila je tudi vse večjo epidemijo osamljenosti in zapuščenosti med starejšimi. Varuh se pogosto zavzema za krepitev medgeneracijskega sodelovanja, saj to lahko prispeva k boljši kakovosti bivanja, življenja vseh generacij. Medsebojna pomoč med generacijami namreč lahko prispeva k odpravljanju osamljenosti starejših, mlajši generaciji pa pomaga pri reševanju vsakodnevnih izzivov in pri lažji osamosvojitvi. »Država in državne institucije morajo biti v podporo tovrstnemu sodelovanju in spodbujati delovanje nevladnih organizacij s tega področja tako na državni kot na občinski ravni. Dan medgeneracijskega sožitja in projekt Starejši za starejše, ki ju že leta pripravlja ZDUS, sta primera dobre prakse, ki bi jih moralo biti več in ki si zaslužijo večjo podporo države,« je še izpostavila namestnica varuha dr. Možina Zupanc.
Pred mednarodnim dnevom nasilja nad starejšimi, ki ga obeležujemo 15. junija, pa Varuh opozarja še na problematiko večinoma skritega nasilja nad starejšimi. »Pri Varuhu zaznavamo naraščanje števila pobud v zvezi z očitki o nasilju in nehumanem ali ponižujočem ravnanju v domovih za starejše. Med njimi so žal tudi anonimne pobude, kar lahko kaže na strah pred morebitnimi posledicami prijav. Zaznavamo pa tudi nasilje svojcev nad starejšimi, ki je pogosto skrito za štiri stene in ga niti starejši sami ne prepoznajo ali pa se ga bojijo prijaviti, ker so odvisni od svojcev. Ob tem poudarjam, da moramo imeti kot družba ničelno toleranco do nasilja, zato pozivam vse, ki opazijo ali zaznajo tovrstno nasilje, naj ga prijavijo pristojnim organom,« poudarja varuh Svetina.
Dodaja še, da potrebujemo večjo ozaveščenost starejših tako glede njihovih pravic kot glede preprečevanja nasilja, diskriminacije, pomena finančne avtonomije in podobno. Starejši pogosto ne zaznajo, da se nad njimi izvajata starizem in diskriminacija, zato je nujno okrepiti ozaveščanje za prepoznavo stereotipov tudi med njimi. »Podpiramo prizadevanja Združenih narodov za pripravo Konvencije za zaščito starejših, žal pa se, po moji oceni, pogovori odvijajo prepočasi. Pozivam novoizvoljene evropske poslance in bodočo Evropsko komisijo, naj med svoje prioritete uvrstijo novo strategijo EU za starejše. Starejši so namreč ena izmed največjih ranljivih skupin, ki je v državah Evropske unije prepogosto prezrta in diskriminirana. Starejši ne smejo biti videni kot breme v družbi, ampak so aktiven in ustvarjalen ter povezan del skupnosti. Pričakujem, da bodo odgovorni to upoštevali in pripravili konkretne ukrepe za ureditev dostojnega položaja starejših v družbi. Pri pripravi in sprejemanju ukrepov naj odločevalci upoštevajo Varuhova priporočila glede starejših, ki izhajajo iz konkretnih pobud in ugotovljenih kršitev. Mnoga od njih žal že več let čakajo na realizacijo,« še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
