Inšpektorat RS za delo je 17. aprila 2018 organiziral konferenco z naslovom Kaj pa je tvojega mnenja treba bilo, dete ljubo, na kateri sta namestnik varuha Tone Dolčič in svetovalka Jasna Vunduk predstavila spremembe v sistemu zagovorništva, ki jih je oktobra 2017 uveljavila novela zakona o Varuhu človekovih pravic RS.

Zagovorništvo je bilo predstavljeno približno 100 predstavnikom centrov za socialno delo in nevladnih organizacij. Predvideval ga je sicer že Družinski zakonik, v celoti pa bo normativno urejeno z izdajo splošnega akta maja 2018.

Poudarjeno je bilo, da zagovorništvo otrok ne pomeni le uresničitve zahtev Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, temveč predvsem uresničitev 12. člena Konvencije ZN o otrokovih pravicah. Razlika je pomembna: zagovorništvo ni le procesna pravica, temveč udejanjanje temeljne pravica otroka, da svobodno izraža svoje mnenje o vseh zadevah v zvezi z njim. Hkrati predstavlja dolžnost vseh, ki odločajo, da mnenje otroka pretehtajo in primerno upoštevajo pri svoji odločitvi. Varuh je zato v letnem poročilu za leto 2017 oblikoval posebno priporočilo Ministrstvu za pravosodje, naj preuči možnosti, da se nespoštovanje otrokovega mnenja (v smislu utemeljitve, zakaj mu sodišče ni sledilo), pridobljenega v postopku zagovorništva, šteje za kršitev postopka, ki jo mora instančni organ nadzirati po uradni dolžnosti.

Zakon je zagovorništvo opredelil kot novo nalogo Varuha, ki temelji na mreži prostovoljcev. V tej mreži je trenutno vključenih 61 zagovornikov, sedem koordinatorjev njihovega dela ter pet supervizorjev. Namen zagovorništva po zakonu je nuditi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje in ga posredovati pristojnim organom, ki odločajo o pravicah in koristih otroka. Zakon posebej, kaj je strokovna pomoč otroku.

V razpravi je bilo posebej opozorjeno na vprašanje, ali je skrbnik za poseben primer, ki ga določa zakon o upravnem postopku, najprimernejša rešitev za imenovanje zagovornika otroka v tem postopku. Njegova osnovna vloga je namreč zastopanje otroka, kar pa ni naloga zagovornika. Tudi zato bi bilo treba preučiti, ali bi bilo treba nekatere postopke, ki jih vodijo centri za socialno delom uredili posebej, upoštevajoč posebne zahteve teh postopkov, ki jih v okviru splošnega upravnega postopka ni mogoče optimalno zagotoviti.

Z namenom promocije novih zakonskih rešitev bo Varuh pripravil načrt posvetov o izvajanju zagovorništva otrok s strokovnimi delavci centrov za socialno delo in s pristojnimi sodišči, ki bo objavljen tudi na spletni strani.