Državni preventivni mehanizem v Sloveniji, ki je notranje organizacijska enota Varuha človekovih pravic RS, je od 13. do 15. septembra 2022 na študijskem obisku gostil predstavnike Generalnega direktorata za zapore in zavode za prestajanje kazni pri turškem Ministrstvu za pravosodje, Inšpekcijskega sveta turškega Ministrstva za pravosodje, treh Komisij za pravosodje, predstavnika iz Zapora Sincan v Ankari in Programske pisarne Sveta Evrope v Ankari. Gostje iz Turčije so se v Sloveniji poučili o najboljših praksah, standardih, metodah in orodjih za spremljanje delovanja zavodov za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) in skrbi za osebe, ki jim je odvzeta prostost.
V torek, 13. septembra, jih je pozdravil varuh človekovi pravic Peter Svetina. Poudaril je, da je državni preventivni mehanizem nepogrešljiv institut, ki se že več kot desetletje trudi preprečevati, da bi znotraj krajev, kjer je ljudem odvzeta ali omejena prostost, prihajalo do mučenja ali drugega nečloveškega ravnanja. »DPM ohranja podstat vseh človekovih pravic – dostojanstvo ljudi. Brez dostojanstva človek ne more uveljavljati tudi drugih človekovih pravic, zato DPM od leta 2008 skrbi, da se to ne bi zgodilo,« je poudaril varuh. Posebej je poudaril tudi pomen mednarodnega sodelovanja in prenosa znaj, izkušenj in zlasti dobrih praks.
Namestnik varuha in vodja državnega preventivnega mehanizma Ivan Šelih je gostom iz Turčije predstavil začetke delovanja Državnega preventivnega mehanizma v Sloveniji, njegovo strukturo, sodelovanje s civilno družbo in strokovnimi združenji, vpetost v mednarodno okolje, sodelovanje s pravosodno vejo oblasti ter bogate izkušnje izvajanja pooblastil po Opcijskem protokolu.
Svetovalec varuha Robert Gačnik, spec., pa je gostom predstavil postopke obiskov ZPKZ. Nanizal je tudi nekatere najpogostejše ugotovitve ob obiskih. DPM ugotavlja, da je večina ZPKZ-jev (še vedno) v starih dotrajanih zgradbah, kjer vladajo slabe bivalne razmere, premalo je prostorov za izvedbo obiskov. Mnogi oddelki se soočajo s prezasedenostjo, v poletnih mesecih tudi s pomanjkanjem sredstev za hlajenje. Predvsem priporniki imajo premalo možnosti za aktivno prestajanje časa v priporu, zaprte osebe pa imajo na splošno tudi premalo možnosti za delo.
O sodelovanju civilne družbe pri nadzoru krajev, kjer je ljudem odvzeta prostost, je izčrpno poročala predstavnica nevladnega sektorja Katarina Vučko iz Mirovnega inštituta. Robert Friškovec, namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) in Janja Pahor Mohorič pa sta gostom podrobneje predstavila naš zaporski sistem, obravnavo zaprtih oseb in sodelovanje zaporskega sistema z DPM-jem.
Gostje so imeli priložnost teoretične informacije preveriti tudi na terenu, ko so v sredo in četrtek skupaj s člani DPM-ja opravili obisk zaporov na Dobu in v Kopru.
Projekt z naslovom Večanje učinkovitosti civilnih nadzornih odborov v skladu z evropskimi standardi izvaja Svet Evrope, financirajo pa ga Švedska, Švica, Republika Turčija, Sklad za človekove pravice (HRTF) in Kanada.
