Pobudnica je mati dveh otrok, ki sta bila z začasno odredbo zaupana očetu, z njo pa so bili določeni pogosti stiki. Pobudnica trdi, da oče nad otrokoma izvaja hudo psihično nasilje (različne grožnje, tudi to, da si bo kaj naredil, če ...) Zato naj bi bila otroka zelo prestrašena, kar naj bi bilo zlasti razvidno ob zadnjem neuspelem stiku. Na Varuha se je obrnila s prošnjo za postavitev zagovornika šestletni hčerki, za sina ji je bilo svetovano, da je bolje, da ne zaprosi za zagovornika, ker je že vključen v terapijo.
Pobudnica navaja, da je bila hčerka po nekajdnevnem obisku pri njej zelo zadovoljna in je želela pri njej tudi ostati. Žal njene želje ni mogla upoštevati in ji je to tudi razložila. Sin pa se že nekaj časa do nje obnaša zelo odklonilno, jo brca in žali. Stikov že skoraj mesec dni ni. Oče trdi, da otroka pripravlja na stik, vendar sta do tega odklonilna.
Pobudnica meni, da bi otroka ob zagovornikovi pomoči lahko povedala svoje pravo mnenje. Pove še, da je predlagala tudi postavitev izvedenca, vendar oče otrok to odločno odklanja in se ponovno sklicuje, da je sin že vključen v terapijo.
V sodelovanju s centrom za socialno delo (CSD) smo očeta otrok seznanili z izraženo potrebo po postavitvi zagovornika in predlagali, naj da soglasje. S tem se je najprej strinjal, pozneje pa predlagal, da se starši najprej še enkrat poskušajo sami dogovoriti. Hkrati se je tudi strinjal s postavitvijo izvedenca. Stiki so začeli potekati po dogovoru, deček pa je do mame še ostajal odklonilen. Na željo staršev smo postopek postavitve zagovornika začasno ustavili. Ker so se po približno dveh mesecih ponovno pojavile težave po stikih, je mati otrok zaprosila, naj se postopek postavitve zagovornika nadaljuje. Oče je temu nasprotoval. CSD ga je seznanil, da če se ugotovi, da bi bila postavitev zagovornika v korist otrok, zagovornika lahko postavi tudi z odločbo. Oče je ponovno obljubil podpis soglasja, a je s podpisom zavlačeval. Z mamo otrok se je začel dogovarjati, stiki so se izboljšali, po obisku pri izvedenki pa se je spremenil tudi odnos sina do matere. Pobudnica je sporočila, da umika prošnjo za postavitev zagovornika, in se zahvalila za naše posredovanje, saj je menila, da so se razmere izboljšale po zaslugi našega posredovanja.
V tem primeru ne ugotavljamo kršitev otrokovih pravic od države, temveč opisujemo pozitivne izkušnje iz projekta Zagovornik – glas otroka, ki je v letih 2008–2009 potekal pod Varuhovim okriljem. Iz predstavljenega primera je razvidno, kako nujna je možnost postavitve otrokovega zagovornika takoj po razvezi staršev, ko ima otrok še svoje mnenje in ko se vsak od staršev zaveda, da bi bilo ob pomoči zagovornika njegovo manipuliranje razkrito. V predstavljenem primeru je že postopek postavitve zagovornika pripomogel k temu, da se je očetovo neodgovorno ravnanje prenehalo in se je začela graditev odgovornejšega starševstva. 11.1-12/2009
