Državni zbor (DZ) je nadaljeval obširno razpravo o poročilu varuha človekovih pravic za leto 1997, v nadaljevanju pa naj bi prešel na odločanje o številnih sklepih matičnega odbora za notranjo politiko in pravosodje. V nasprotju z dopoldanskimi napovedmi o prekinitvi dela ob 13. uri bo DZ skušal dokončati obravnavo poročila, vendar bo zasedanje končal najpozneje ob 15.30.

Med razpravo so opozicijski poslanci iz vrst združene liste (ZLSD), socialdemokratske stranke (SDS) in krščanskih demokratov opozarjali na številne probleme na področju varovanja človekovih pravic. Ivo Hvalica (SDS) se je zavzel za to, da bi državni zbor namesto 10 predloženih sklepov ob obravnavi ombudsmanovega poročila, vlado enostavno zavezal, naj v enem letu poskrbi za odpravo vseh nepravilnosti, na katere opozarja Ivan Bizjak.

Med poslanci ZLSD je Miran Potrč opozoril na nekatere probleme, za razreševanje katerih se zavzema varuh in za katere so si v preteklosti večkrat zaman prizadevali tudi nekateri poslanci. Kot prvo je pri tem izpostavil vprašanje preživnin za roditelje ter opozoril na lastne pobude za ustanovitev posebnega preživninskega sklada in uvedbo brezplačne pomoči pri postopkih za uveljavljanje tovrstne oblike socialne pomoči. "Malo za šalo in malo zares" pa je nastop sklenil z mislijo, da bi bil vesel, če bi lahko državni zbor poročilo varuha človekovih pravic obravnaval na vsaki seji ali celo ob vsaki obravnavani točki, ker bi bile na ta način odločitve poslancev kdaj pa kdaj tudi drugačne.

Feri Horvat (ZLSD) je osrednjo pozornost namenil t.i. zaostankom na sodiščih ter pri tem državni zbor pozval, naj vladi predlaga, da med ukrepi za razbremenjevanje sodišč predvidi tudi možnost prenosa določenih zadev s sodišč na druge državne organe in možnosti t.i. izvensodnih poravnav. Omenjeni pobudi je nasprotoval Benjamin Henigman (SKD), ki mu ni bilo jasno, kdo so lahko drugi državni organi, pri razreševanju težav v sodstvu pa po njegovem nikakor ne more pomagati državna birokracija.

Med vrsto socialdemokratskih poslancev sta Jože Jerovšek in Vladimir Čeligoj opozarjala predvsem na problematiko delavcev in - tako Jerovšek - "šikanozno delovanje" delodajalcev nasproti zaposlenim. Branko Kelemina je med obširnim nastopom med drugim opozoril tudi na domnevne nepravilnosti volilne ureditve in s tem povezane možnosti zlorab v volilnih komisijah in odborih. Poslanska skupina SDS se bo ob obravnavi poročila zavzela tudi za sprejem treh sklepov, s katerimi bi DZ vlado zavezal, naj zagotovi skrajšanje dolgotrajnih davčnih postopkov.

Ivan Božič (SKD) bi želel od vlade izvedeti, zakaj se ne izvaja zakon o denacionalizaciji in zakaj v zakonodajni postopek še ni vložila številnih zakonov - med drugimi zakona o skladu za poplačilo vojne škode za dokončno ureditev pravic na področju t.i. vojnih zakonov. Lojze Peterle (SKD) je opozoril, da bi se morali tudi v DZ ravnati v skladu z ugotovitvami varuha človekovih pravic, zlasti pri določanju dnevnih redov posameznih zasedanje in določanju prednostnih zadev pri zakonodajnih obravnavah.

Med zadnjimi razpravljalci je Franc Pukšič (SDS) navedel vrsto pomanjkljivosti v obstoječi ureditvi na področju pokojninsko-invalidskega zavarovanja kmetov, delovnih razmerij ter reševanjem brezposelnosti in opozoril na potrebo po temeljiti reformi sodstva. Vincencij Demšar (SKD) je naštel vrsto primerov kršenja človekovih pravic, saj tako v komisiji DZ za peticije, katere član je, kot v svoji poslanski pisarni dobiva vrsto pisem državljanov, ki ga na to opozarjajo. Marija Pozsonec (narodnosti) pa je izpostavila kršenje človekove pravice do dela, saj so zaradi brezposelnosti številne družine na socialnem robu, položaj delavcev pa je negotov. Po njenem mnenju čaka varuha človekovih pravic veliko dela, saj ga, kot kaže, institucije države ne upoštevajo v zadostni meri.