Pobudniki Varuhu vedno pogosteje zatrjujejo, da ne vedo, kako morajo ravnati v času, ko so začasno odsotni od dela zaradi bolezni ali poškodbe (so v bolniški). Nespoštovanje navodil zdravnika o ravnanju bolnika v času zadržanosti od dela zaradi bolezni (ali poškodbe) ima lahko hude posledice za posameznika, v določenih primerih je to tudi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) neposredno ne ureja dolžnosti zavarovanca, da mora v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ravnati po navodilih zdravnika (osebnega, imenovanega ali zdravstvene komisije), niti ne določa dolžnosti zdravnika, da zavarovancu daje navodila za ravnanje v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. ZZVZZ v 35. členu določa, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni, če v tem času opravlja pridobitno delo (ki pa v nadaljevanju ni opredeljeno). Ta člen ureja še zadržanje pravice do izplačevanja nadomestila »če pooblaščeni zdravnik, zdravniška komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se zavarovanec ne ravna po navodilih za zdravljenje ali če brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja stalnega prebivališča«, pri čemer se izplačilo zadrži za čas, dokler se zavarovanec ne začne ravnati po navodilu zdravnika. Zadržano nadomestilo se izplača za ves čas opravičene zadržanosti od dela.
Šele Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila) podrobneje urejajo dolžnost zavarovanca ravnati se po navodilih zdravnika in dolžnost zdravnika, da pacientu izda navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela. Posebej pa je v 233. členu Pravil urejena dolžnost zavarovanca v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, ki se zdravi doma, da mora biti ves čas zadržanosti na svojem domu, razen če pridobi dovoljenje zdravnika za odhod zunaj kraja bivanja.
Varuh ugotavlja, da je ta ureditev pomanjkljiva, na nekaterih mestih tudi nejasna. Pomanjkljiva je zato, ker ZZVZZ ne opredeli pravice zavarovanca do prejema navodil o ravnanju v času zadržanosti z dela zaradi bolezni. Zato bi bilo primerno v času spreminjanja zakona to pomanjkljivost odpraviti. Nejasna je tudi določba 233. člena Pravil, ko uporablja izraza »dom« in »kraj bivanja«, če je pod tema pojmoma mišljen kraj stalnega bivališča, kot je to določeno v tretji točki 147. člena Pravil. Jasnejša ureditev teh pojmov bi po Varuhovem mnenju odpravila precej nevšečnosti pri izvajanju teh predpisov.
Zato je Varuh predlagal ZZZS, naj prouči možnost, da s svojim splošnim aktom predpiše enega ali več obrazcev, na katere bi zdravnik napisal navodila o ravnanju zavarovanca v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, ne glede na to, kdo je plačnik nadomestila (delodajalec ali ZZZS). Predpisani obrazci bi lahko že vnaprej vsebovali vsa potrebna navodila, zdravnik pa bi označil, katera veljajo za posameznega pacienta. En izvod obrazca bi bil vročen zavarovancu, drugi pa bi bil vložen v zdravstveno dokumentacijo zavarovanca. Po Varuhovem mnenju bi tak postopek odpravil dvome zavarovancev, kako naj ravnajo v času bolezni, in vse izgovore pri posameznih zavarovancih, ki svoje delo oziroma aktivnosti v času bolezni upravičujejo s pomanjkljivimi navodili zdravnika.
ZZZS je Varuhu odgovoril, da je podani predlog dobrodošel in bo posredovan v razpravo, o njem pa bo obveščena tudi skupina, ki pripravlja predloge sprememb Pravil. ZZZS je naš predlog posredoval tudi Ministrstvu za zdravje, ki pripravlja nov zakon. 3.3-41/2008
