Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 5. junija 2024, Državnemu zboru RS posredoval 29. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic in 16. poročilo Državnega preventivnega mehanizma za leto 2023. Danes je poročili predal predsednici Republike Slovenije dr. Nataši Pirc Musar, v petek, 7. junija, pa ju bo predal predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.
Po petem letu mandata je Svetina zaskrbljen, ker se potrebne spremembe v družbi oziroma ključne sistemske reforme – na področju zdravstva, šolstva, dolgotrajne oskrbe, deinstucionalizacije in na drugih področjih sociale – dogajajo prepočasi. »Zdi se, da nam manjka ambicioznosti in vizije. Pogrešam iskren dialog med različnimi deležniki, ki ni sam sebi namen, ampak ima za cilj iskanje najboljših možnih rešitev, v središču katerih je človek. Solidarnost in občutek za sočloveka sta vse bolj na preizkušnji. Krepita se individualizem, celo egoizem, pri tem pa tisti na družbenem robu postajajo vse bolj nemočni in brez podpore, ki bi jo potrebovali in si jo zaslužijo,« je dejal varuh človekovih pravic ob predaji.
Institucija Varuha je v letu 2023 obravnavala skupno 6.225 zadev, kar je 250 zadev več kot leto prej, ugotovila pa je 262 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti. Organi še zmeraj najpogosteje kršijo načelo dobrega upravljanja (v letu 2023 je bilo tako v 65 primerih), neupravičeno zavlačujejo postopke, kršijo načelo enakosti pred zakonom in pravice invalidom. Sledijo kršitev pravice do socialne varnosti, kršitev pravice do zdravstvenega varstva in kršitev načela, da je Slovenija pravna in socialna država. Teh 262 kršitev oziroma nepravilnosti Varuh še vedno najpogosteje zaznava na delovnem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v 55 primerih), v 23 primerih so pri svojem delu kršitve in nepravilnosti povzročile upravne enote, Ministrstvo za zdravje je nepravilnosti in kršitve povzročilo v 18 primerih, v občinah pa so bile zaznane kršitve v 15 primerih. 14 kršitev se je v letu 2023 nanašalo na Ministrstvo za notranje zadeve, centre za socialno delo (v 10 primerih) in Vlado Republike Slovenije (v 9 primerih).
Varuh je poudaril še, da število in delež utemeljenih pobud med rešenimi sicer nista prava kazalnika stanja varstva človekovih pravic v Sloveniji, saj se na institucijo ne obrnejo vsi, ki se jim kršijo pravice. »Zgodi pa se lahko tudi, da ena sama utemeljena pobuda, v kateri smo ugotovili sistemsko nepravilnost, pomeni kršitev pravic več sto ali celo več tisoč osebam. Tudi zato na lastno iniciativo naslavljamo številna odprta vprašanja v družbi ter opravljamo nenapovedane in napovedane obiske institucij. V vlogi državnega preventivnega mehanizma, v okviru katerega preventivno skrbimo za pravice oseb v krajih odvzema prostosti, smo samo v letu 2023 opravili 87 obiskov. Aktivni smo tudi na področju otrokovih pravic - 85 otrok je v letu 2023 dobilo zagovornika, veliko dela pa smo opravili tudi kot nacionalna institucija za človekove pravice, na mednarodnem področju pa tudi na področju analitične, raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na področju ozaveščanja o pomenu človekovih pravic,« je še poudaril varuh Svetina.
Na podlagi vseh svojih dejavnosti v letu 2023 je Varuh odločevalcem podal skupaj 85 novih priporočil. »Priporočil je približno toliko kot v preteklih dveh letih, število neuresničenih preteklih priporočil pa se je nekoliko zmanjšalo, vendar ponovno izpostavljam, da ključna priporočila in reforme še vedno ostajajo neuresničeni. Pozivam vse pristojne, da priporočila institucije Varuha uresničijo, saj izhajajo iz konkretnih kršitev in ugotovitev. S spremembami, bodisi pravnega okvirja ali prakse organov, bi se namreč lahko preprečila marsikatera nova kršitev. Zgolj splošno sklicevanje na pomen človekovih pravic je premalo. Potrebujemo konkretna dejanja, kar pa vključuje tudi sprejemanje predpisov, ki naslavljajo akutna odprta vprašanja,« je povedal varuh.
Dodal je, da se prav z neupoštevanjem priporočil institucije Varuha in povečanjem kršitev načela dobrega upravljanja kaže mačehovski odnos vsakokratne oblasti do institucije Varuha človekovih pravic, ki ji naloge določata ustava in zakon, pri svojem delu pa je zavezan visokim mednarodnim standardom. »Demokratične družbe za dobro delujoč sistem zavor in ravnovesij potrebujejo neodvisne nadzorne institucije. Nujno je, da se upoštevajo njihovi predlogi in priporočila ter tudi njihova finančna neodvisnost in ustrezen položaj. Pri Varuhu si želimo po najboljših močeh prispevati k spremembam na bolje in biti močan glas vseh tistih, ki niso slišani, a brez sodelovanja in aktivnega angažmaja vseh deležnikov ne bo znatnega napredka,« še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
