GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Na to področje sodijo zadeve s področja komunalnega gospodarstva, komunikacij, energetike, prometa in koncesij. V to klasifikacijsko področje smo v letu 1995 uvrstili 27 pobud, ki se nanašajo na zelo različna področja, zato posamično navajamo najpomembnejše ugotovitve in sklepe. Omenimo naj več pobud, ki so se nanašale na vprašanja obračuna komunalnih storitev, kot so odvoz smeti, ogrevanje in voda.

Največ pobud pa smo na tem področju prejeli v zvezi s Telekomom in pri tem je bilo največ takšnih, ki so se nanašale na visoke račune za telefonske storitve v zvezi z novimi komercialnimi telefonskimi ponudbami. Telekom smo zaprosili za ustrezna pojasnila in informacije in jih v vseh primerih tudi prejeli. Na tej podlagi smo pobudnikom posredovali svoje odgovore oziroma pojasnila.

V zvezi s pritožbami zaradi previsokih računov za telefonske storitve smo proučili predpise in odgovore Telekoma in pobudnikom posredovali predvsem pojasnila o načinu uveljavljanja pritožb na prvi in drugi stopnji. Ob tem ugotavljamo, da so pravilniki zastareli in po našem mnenju neustrezni; v pripravi pa je že nov pravilnik, ki bo na bolj pregleden način urejal reševanje pritožb na tem področju. Po izčrpanju pravnih sredstev v okviru Telekoma ima posameznik le še možnost uveljavljati svoje zahtevke s tožbo na sodišču. Sami namreč nimamo izvršilnih možnosti in pristojnosti v tem smislu, da bi lahko ugotovili, ali je bila določena storitev res opravljena ali ne. Na tem področju bomo delovali še naprej, predvsem v smeri, da bi bil postopek za uveljavljanje pritožb čim bolj transparenten in da bi v organih za reševanje pritožb sodelovali tudi predstavniki uporabnikov.

V nekaterih primerih smo pri Telekomu posredovali tudi v zvezi s pridobitvijo telefonskega priključka. To smo storili le v posebej utemeljenih primerih, ko je bilo iz vloge in dokazila razvidno, da posameznik, predvsem zaradi zdravstvenih razlogov, nujno potrebuje telefonski priključek. Naše posredovanje v posameznih primerih je bilo uspešno. Razlog za naše posredovanje je bil tudi v tem, ker so bili dotlej odgovori Telekoma le formalni in posamezniku niso dajali nobene informacije o tem, kdaj lahko realno pričakuje priključek. Na podlagi več pobud smo tudi ugotovili, da Telekom v nekaterih primerih sploh ni odgovarjal. Menimo, da načelo dobrega poslovanja, tudi gospodarskih javnih služb, terja odgovor na vsak pisni zahtevek ali pobudo posameznika. Delo na tem področju bomo nadaljevali tudi v letu 1996.

Na nas so se v letu 1995 obračali tudi lastniki nepremičnin na območjih, predvidenih za gradnjo cest. Največkrat so se obračali kot skupina in pri tem izražali predvsem nezadovoljstvo s potekom sporazumevanja in z višino ponujenih odškodnin za odvzeta zemljišča in druge nepremičnine ter z odnosom pooblaščenih izvajalcev. V vseh primerih smo prizadete pozvali, naj vložijo pobude v skladu z določili našega zakona in pri tem konkretno navedejo nezakonito ali nepravilno ravnanje. V največ primerih takšnih pobud nato nismo prejeli.

Ob koncu leta 1995 smo prejeli peticijo lastnikov nepremičnin in objektov na območju gradnje avtocestnega omrežja v RS, ki je bila naslovljena na različne državne organe, javnost in tudi na naš naslov. Peticijo smo obravnavali in na tej podlagi s posebnim pismom opozorili ministra za promet in zveze in predsednika Družbe za avtoceste RS, da v vseh postopkih v okviru svojih pristojnosti zagotovijo popolno spoštovanje predpisov in korekten odnos vseh delavcev v državnih organih in organizacijah, ki izvajajo javna pooblastila do prizadetih posameznikov. Minister za promet in zveze nam je odgovoril, da je država z zakonom prenesla na DARS izvajanje postopkov za pridobitev nepremičnin za gradnjo avtocest, zato naj bi vse konkretne pobude naslovili na DARS, d. d.

Na pogovor smo povabili tudi predstavnike DARS, ki sicer niso oporekali našim pooblastilom za pridobitev ustreznih podatkov, oporekali pa so našo pristojnost do DARS kot delniške družbe, ki kot gospodarsko podjetje naj ne bi bil pod nadzorom varuha človekovih pravic.

Po proučitvi ustreznih predpisov ugotavljamo, da so pomisleki DARS glede naših pristojnosti neutemeljeni. Družba za avtoceste v RS je bila oblikovana na podlagi posebnega zakona. Zakon določa, da je družba javno podjetje, katerega edini ustanovitelj je Republika Slovenija. Ustanovitveni kapital družbe prav tako zagotavlja država; upravo družbe imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije; njen letni program sprejema skupščina družbe v soglasju z Državnim zborom RS; finančni načrt družbe potrdi Vlada Republike Slovenije; letno poročilo pa mora družba predložiti Državnemu zboru Republike Slovenije. Z zakonom o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji je država prenesla na DARS izvajanje postopkov za pridobitev nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. Iz navedenega je razvidno, da DARS izvaja javna pooblastila v imenu države in da torej nedvomno sodi med organe, ki izvajajo javna pooblastila v skladu s 159. členom Ustave RS in zakonom o varuhu človekovih pravic. Ta vprašanja so aktualna tudi pri ombudsmanih v drugih državah, saj se čedalje več državnih pooblastil prenaša na gospodarske subjekte in čedalje več javnih služb privatizira. Na srečanjih evropskih ombudsmanov je bilo ne glede na nekoliko različen položaj v posameznih državah sklenjeno, da morajo biti tudi privatizirane javne službe pod nadzorom ombudsmanov, pri čemer je temeljno merilo monopolni položaj izvajalca v razmerju do posameznika kot porabnika določenih storitev.

V letu 1996 bomo nadaljevali začete postopke v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri pridobivanju zemljišč za gradnjo cest, pri čemer poudarjamo, da lahko obravnavamo le konkretne primere nezakonitega, nepravilnega ali nekorektnega dela organov na tem področju, ni pa v naši pristojnosti arbitriranje o višini odškodnin, ki je v večini primerov temelj spora in motiv za vlaganje pobud na tem področju.

V letu 1995 smo s formalnim sklepom začeli preiskavo zaradi ugotovitev morebitnih nepravilnosti pri ravnanju državnih organov v zvezi z rezervacijo prostora za gradnjo avtoceste. Pobudnik je navedel, da v letu 1985 ni dobil soglasja za adaptacijo oziroma nadgradnjo stanovanjske hiše. Družina živi v neprimernih prostorih, zato si od takrat prizadeva za trajnejšo rešitev stanovanjskega problema z nadomestno rešitvijo, vendar pa kljub obljubam do danes njihov problem ni bil rešen. Pobudnik meni, da je z omejitvami v zvezi z rezervacijo prostora prizadet v pravici do nemotenega uživanja lastnine. V okviru začete preiskave smo pristojne državne organe zaprosili za ustrezne informacije, pojasnila in gradiva. Preiskavo bomo nadaljevali v letu 1996.

V enem primeru smo posredovali tudi, ko je posameznik navedel, da je bil po osamosvojitvi Slovenije izključen iz slovenskega elektroenergetskega omrežja, priključitev pa bi zahtevala velika vlaganja. Po pridobitvi ustreznih informacij na pristojnih ministrstvih smo predlagali občini, naj izkoristi možnost za pridobitev sredstev za razširitev elektroenergetskega omrežja na obmejnem območju iz sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. Pobudnikov problem je bil rešen v letu 1995 na predlagan način z gradnjo nove transformatorske postaje.