Občina nam je konec decembra 2008 v vednost poslala dopis, ki ga je naslovila na ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), za pravosodje (MP) in za notranje zadeve (MNZ). Iz pisma je izhajal problem, ki je med drugim povezan tudi z reševanjem vlog staršev za znižano plačilo programov vrtca. Pristojne so opozorili, da nekateri starši možnost znižanega plačila izkoriščajo tako, da se odločijo, da starši ne bodo več živeli skupaj, zaradi česar pridobijo sklep sodišča o višini preživnine, ki jo mora plačevati tisti od staršev, ki z otrokom ne živi. Višina preživnine je navadno zelo nizka, kar vpliva na izračun prihodkov na družinskega člana. Potem pa se izkaže, da starši še naprej živijo skupaj, čeprav je eden od njiju dejansko prijavljen na drugem naslovu. Upravni organ se pri odločanju o znižanem plačilu za program vrtca tako znajde v zagati, saj ne najde načina za dokazovanje neresničnosti podatkov, ki jih vlagatelji navajajo v svojih vlogah in so podkrepljeni s sklepi sodišča. Problem je v nekaterih primerih povezan tudi z odločanjem o denarnih socialnih pomočeh in z odločanjem o višini otroških dodatkov.
V zvezi s pobudo je Varuh prejel odgovore pristojnih ministrstev. Problematiko so skupaj obravnavali predstavniki vseh treh ministrstev in se dogovorili, da vsako ministrstvo pripravi odgovor na dopis občine glede predpisov, ki spadajo v njegovo resorno pristojnost, MDDSZ pa naj bi nato pripravilo skupni odgovor in ga poslalo vsem občinam in upravnim enotam. Tudi ta del dogovora je bil po Varuhovem dodatnem pozivu izpolnjen.
Varuh meni, da je bil odziv pristojnih državnih organov v tem primeru ustrezen. Meni še, da je ravnanje posameznih staršev, na katero je opozorila občina, sporno z več vidikov. To, da se posamezni starši tako znajdejo, med drugim povzroča ne le uveljavljanje pravic, do katerih posameznik ni upravičen, marveč tudi neenakopravnost staršev, ki se za tako sporno ravnanje ne odločijo. Vse več staršev je uveljavljalo znižano plačilo vrtca in večina je hkrati z vlogo oddala tudi sodno določeno preživnino (ki je nerazumno nizka!). To je vplivalo tudi na odločanje o denarnih socialnih pomočeh in višino otroških dodatkov. Gre torej za neupravičeno uveljavitev pravic, ki jim sicer ne bi pripadale. Postavlja se tudi vprašanje o vlogi sodišč, ki očitno ne prepoznajo goljufivega namena pri takšnem ravnanju staršev.
Ob proučitvi problematike je Varuh ugotovil še, da bi bila v izogib tem težavam potrebna tudi sprememba Zakona o vrtcih, ki bi morala določati materialno in kazensko odgovornost za neresničnost podatkov. Trenutna ureditev, da tako odgovornost določa le Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, je namreč v nasprotju z Ustavo RS. 11.2-26/2008
