Državni zbor je s 73 glasovi proti trem (82 navzočih poslancev) za varuha človekovih pravic s potrebno dvotretjinsko večino vseh poslancev za šestletni mandat izvolil Matjaža Hanžka, sociologa in znanega borca za človekove pravice v osemdesetih letih ter poznavalca slovenske družbe in njene socialne problematike. Njegovo kandidaturo so v razpravi podprli predstavniki poslanskih skupin LDS, ZLSD, DeSUS, SDS, NSi, SNS in SMS, poslanska skupina SLS+SKD pa bi se o podpori lažje odločala, če bi se kandidat poslancem prej predstavil.

S Hanžkovo izvolitvijo je Slovenija dobila novega varuha približno pol leta po izteku mandata prvega ombudsmana Ivana Bizjaka in po dveh neuspešnih poskusih v DZ, ki je julija lani zavrnil ponovno Bizjakovo kandidaturo, decembra pa še kandidaturo Darje Lavtižar Bebler. Proti Hanžku so glasovali Jelko Kacin (LDS), Jurij Malovrh in Ivan Božič (SLS+SKD), medtem ko se je večina poslancev iz vrst SLS+SKD vzdržala.

Matjaž Hanžek, ki je poslance - izzvan s strani poslanske skupine SLS+SKD - nagovoril pred glasovanjem, je pojasnil, da se je na omenjeno funkcijo namenoma prijavil sam in se pri tem ni ponujal nobeni stranki. Varuh človekovih pravic mora biti namreč neodvisen od politike in varovati ljudi pred njihovo lastno državo. Obljubil je, da bo urad obravnaval in resno vzel prav vsako prošnjo ali pritožbo, ki bo naslovljena nanj. Napovedal je, da bo uvedel tudi posebno službo za pomoč tistim, ki ne znajo napisati pritožbe ali prošnje. Državni zbor bo, kot je dejal, obiskoval pogosto, in sicer v dveh funkcijah: takrat, ko bo potreboval pomoč, pa tudi takrat, ko bo treba poslance okregati. V zvezi z nekaterimi pripombami na njegov videz (v DZ je namreč prišel brez kravate, kar je posebej zbodlo predsednika SNS Zmaga Jelinčiča) pa je odvrnil, da ne gre za žalitev državnega zbora in poslancev, temveč je takšen že vse življenje. "Ena od človekovih pravic je tudi različen življenjski slog," je še pojasnil Hanžek.

Že pred glasovanjem je podporo Hanžku zagotovil vodja poslanske skupine SDS Janez Janša. Ocenil je, da je institucija varuha človekovih pravic zašla v krizo, ki je ugled ombudsmana še zmanjšala. Po njegovih besedah je treba narediti konec tej krizi in tavanju. To lahko stori Hanžek, ki že ima določene izkušnje na področju človekovih pravic. Takšnemu mnenju se je pridružil Lojze Peterle iz poslanske skupine NSi, v kateri so dobili vtis, da Hanžek "ne želi preživeti mandata v duhu poštnega nabiralnika". Jožef Školč (LDS), ki je podporo Hanžku napovedal tudi iz sentimentalnih razlogov, je dejal, da je "varuh neke vrste pes, ki laja, a ne grize". Po njegovih besedah je omenjena služba zelo naporna, nanjo pa so "obešena" velika pričakovanja. Marko Diaci (SMS) in Ivan Kebrič (DeSUS) sta kandidata predsednika države pozdravila predvsem zato, ker Hanžek ni obremenjen s politiko in kot tak ponuja neko alternativo. Podporo je napovedal tudi vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič, čeprav ga je mimogrede "okregal", ker je pred poslanci nastopil brez kravate. Jelinčič je izrazil upanje, da bo Hanžek svoje delo vzel resno, da bo strikten, neodvisen in dosleden. Tone Partljič (LDS) je izbiro predsednika republike ocenil kot zelo smotrno. "Odlično je", je poudaril, "da na to mesto prihaja nekdo, ki je precej drugačen od nas in ki prihaja iz druge sfere, pa četudi v puloverju ali majici". Hanžku je svetoval, naj bo jeklen, čvrst mož, tudi do državnega zbora, ter mu zaželel "mirno morje in dober veter".

Vodja poslanske skupine SLS+SKD Janez Podobnik je v razpravi pred glasovanjem o kandidatu opozoril, da bi želeli v združeni ljudski stranki pred odločanjem Hanžka bolje spoznati. Lažje bi se namreč lahko odločali na podlagi njegove osebne predstavitve. Hanžek je izrazito nestrankarski kandidat, vendar bi bilo napačno soditi, da so strankarsko opredeljeni kandidati "kaj manj vredni". "Biti član politične stranke ni v nasprotju z nacionalnim interesom, temveč je celo pozitivno. Izgovarjanje na nestrankarstvo ni prava pot," je poudaril Podobnik. Da bo glasoval proti, pa je napovedal Franc Kangler (SLS+SKD), ki ga je predlog predsednika države presenetil. Predsednik republike po njegovih besedah namreč v zadnjem času "zelo pogosto spreminja merila za imenovanje kandidatov na visoke državne funkcije". Varuh človekovih pravic mora uživati široko podporo civilne družbe. Čeprav osebno nima nič proti njemu, ga je zanimalo, kakšna je ta podpora pri Hanžku, ter poudaril, da enega od 24 kandidatov, nekdanjega ministra za promet in zveze Antona Bergauerja, podpira več kot sto tisoč ljudi.