Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je v letu 2009 znova obrnil pobudnik zaradi ponovnega zastoja v izvršilnem postopku na okrajnem sodišču v Ljubljani (opr. št. I In 1528/2005; glej primer št. 44 v letnem poročilu za leto 2008, str. 113). Navedel je, da je okrajno sodišče v Ljubljani v izpostavljeni izvršilni zadevi s sklepom z dne 19. 6. 2008 postavilo izvedenko. Ta je sodišče šele po dobrih šestih mesecih (28. 1. 2009) od izdaje sklepa o njeni postavitvi obvestila, da ne more opraviti naloženega izvedenstva. Čeprav je upnik sodišču že 6. 2. 2009 posredoval predlog za postavitev novega izvedenca in dvakrat urgiral, sodišče novega izvedenca še ni imenovalo.
Opravili smo poizvedbo na okrajnem sodišču v Ljubljani. To nas je seznanilo s časovnimi okoliščinami izpostavljene izvršilne zadeve po tem, ko je prejelo obvestilo imenovane izvedenke, in pojasnilo, da je sklepom z dne 9. 7. 2009 določilo novega izvedenca. Na podlagi razpoložljivih podatkov smo ugotovili, da se okrajno sodišče v Ljubljani po tem, ko je pretekel rok za izdelavo izvida in mnenja, ni odzvalo na zamudo, in ne na očitno nepravočasno obvestilo izvedenke, da ne more izdelati izvida in mnenja v postavljenem roku. Sodišče tudi ni uporabilo mehanizmov, ki jih ima na voljo za discipliniranje izvedencev, kot jih predpisujeta Zakon o pravdnem postopku in Zakon o sodiščih. Glede na to, da je šlo v obravnavanem primeru za zadevo, ki je bila prednostna, smo v ponovnem posredovanju menili, da bi moralo sodišče še posebej skrbno spremljati in nadzirati delo postavljene izvedenke oziroma izvedenca, v primeru ravnanja, ki je v nasprotju z odredbo sodišča, pa še posebej hitro ukrepati (vključno z obvestilom Ministrstvu za pravosodje), saj lahko le takšno postopanje bistveno prispeva k reševanju sodnih zaostankov in k sojenju v razumnem roku. Na to smo opozorili tudi predsednico okrajnega sodišča v Ljubljani.
Pobudo smo tako šteli za utemeljeno, saj je ravnanje sodišča od imenovanja izvedenke do njenega obvestila, da izvedenstva ne more opraviti, pomenilo neupravičeno zavlačevanje postopka in kršitev načela hitrosti postopka iz 11. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ter pravice do sojenja v razumnem roku iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Očitno je bilo naše posredovanje v tem primeru uspešno, saj je sodišče kmalu za tem, ko smo se nanj obrnili s poizvedbo, vendarle izdalo sklep o določitvi novega izvedenca. 6.4-220/2008