Dolgotrajni postopki, še posebej kadar gre za ugotavljanje invalidnosti, predstavljajo resno težavo za stranke, saj te ne morejo uveljavljati pravic, ki jim pripadajo in bi jih ob hitrem vodenju postopka dobile.
* * *
Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki je z vmesnimi prekinitvami že 14 let prijavljen v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Pobudnik nam je sporočil, da od rojstva ne vidi na eno oko, zaradi česar ne more najti zaposlitve, saj naj ne bi mogel opraviti zdravniškega pregleda. Glede na navedeno je menil, da bi moral imeti status invalida in posledično iskati zaposlitvene možnosti, ki so primerne njegovemu zdravstvenemu stanju. Pobudnik je še opozoril, da mu po njegovem mnenju ZRSZ ne nudi podpore in pomoči pri iskanju ustrezne zaposlitve. Večkrat naj bi bil usmerjen na razne delavnice, ki pa mu, glede na njegovo zdravstveno stanje, niso bile v pomoč.
Varuh je skladno s svojimi pristojnostmi na ZRSZ naslovil več poizvedb. Zanimalo nas je predvsem, ali kakšna napotila glede zaposlitve je ZRSZ dajal pobudnik, ali je pri tem upošteval njegovo zdravstveno stanje, in ali je bil pobudnika seznanjen z možnostjo ureditve statusa invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
ZRSZ je v odgovorih na naše poizvedbe opisal kronološki in vsebinski potek obravnave pobudnika in nas obvestil, da se je pobudnik v evidenco brezposelnih prvič prijavil leta 2004. Šele oktobra 2015 je podpisal vlogo za priznanje statusa invalida in uveljavitev pravice do zaposlitvene rehabilitacije. V aprilu 2018 je pobudnik prejel odločbo, s katero mu je bil omenjen status priznan.
Varuh je po proučitvi odgovora ZRSZ ugotovil, da je pri pobudniku prisotna okvara vida, in da je bil torej pobudnik že od prve prijave v evidenco brezposelnih oseb manj zmožen za opravljanje nekaterih del. Zato menimo, da je nerazumno, da je bil pobudnik k zdravnici svetovalki z namenom napoten šele 11 let po prvi prijavi na ZRSZ, še posebej, ker naj bi sam večkrat izrazil željo, da ne želi iskati zaposlitve, dokler mu ne bo priznan status invalida. ZRSZ smo zato priporočili, da naj nadaljuje z izvajanjem izobraževalnih in drugih ukrepov, ki bodo svetovalcem pri ZRSZ omogočili prepoznavanje in obravnavo oseb z zdravstvenimi ovirami.
Iz odgovora ZRSZ smo razbrali tudi, da je od vloge za priznanje statusa invalida do izdaje odločbe o priznanju statusa invalida minilo dve leti in pol, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen Zakona o splošnem upravnem postopku), ki določa da je postopek treba voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Dolgotrajni postopki, še posebej kadar gre za ugotavljanje invalidnosti, pa predstavljajo tudi resno težavo za stranke, saj te ne morejo uveljavljati pravic, ki bi jim ob hitrem vodenju postopka prej pripadle.
Varuh tudi težko razume, zakaj je ZRSZ pobudnika kljub zdravstvenim omejitvam in v nasprotju z njegovimi željami, usmerjal v aktivno iskanje zaposlitve. Zato smo ZRSZ opozorili, da mora za zagotovitev uresničevanja pravice do dostojanstva iskalcev zaposlitve in drugih oseb, ki so stranke v postopkih pred ZRSZ, predvsem pa oseb z zmanjšanimi zmožnostmi, preučiti obstoječo prakso upoštevanja želja iskalcev zaposlitve in v zvezi s tem sprejeti ustrezne ukrepe.
ZRSZ je mnenje Varuha sprejel. Varuh je v predmetni zadevi ugotovil,da je pri obravnavi pobudnika prišlo do kršitve obveznosti odločanja v razumnem roku. 11.1–1/2018
