Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je kršila načeli preglednosti in dobrega upravljanja, saj je pobudnici dajala skopa, pomanjkljiva, nekonsistentna in prepozna pojasnila, da bi lahko pravočasno odpravila nepravilnosti pri izvajanju projekta.

* * *
Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju Varuh) je obravnaval pobudo pobudnice, s katero nas je obvestila o problematiki neplačila njenega dela pri projektu SORO, ki je potekal v okviru Norveškega finančnega mehanizma, namenjen pa je bil izboljševanju zdravstvenega informiranja in oskrbe Romov.
Sporočila je, da je v projektu sodelovala kot zunanja izvajalka preko s.p. in je s svojim delom zagotovila uspešno izveden projekt.

Skoraj eno leto po zaključku projekta pa je SVRK zavrnila plačilo njenega opravljenega dela. Kot razlog za neplačilo naj bi SVRK navedla najprej zaposlitev pobudnice v društvu in nezdružljivost statusa zaposlenega delavca in zunanjega izvajalca (pobudnica v društvu ni zaposlena).

Po pozivu pobudnice k dodatni obrazložitvi naj bi ji SVRK sporočila, da je za zastopnike nevladne organizacije veljalo enako kot za zaposlene pri nevladni organizaciji. Pobudnica je zato pridobila pravno mnenje Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (v nadaljevanju CNVOS), ki takšnemu stališču nasprotuje, saj za to ni pravne podlage. SVRK stališča pobudnice ni sprejela.

Kasneje naj bi ji na sestanku pri neimenovanem državnem sekretarju tudi rečeno, da bo povrnitev stroškov SVRK zavrnila na podlagi 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK). Pobudnica je zato pridobila mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ki je takšno tolmačenje zavrnila. SVRK je bilo mnenje tudi poslano. Kasneje je sledila ponovna zavrnitev izplačila istih stroškov s tokratnim razlogom »nejasna revizijska sled«.

Glede na navedbe pobudnice je Varuh na SVRK in na Ljudsko Univerzo Kočevje (pogodbeni partner v projektu, v nadaljevanju Univerza) naslovil več poizvedb. Iz obširnih odgovorov SVRK povzeto izhaja, da so bile pobudničine vloge zavrnjene zaradi nepreglednega delovanja Društva glede izbora zunanjih izvajalcev, da iz poslovanja Društva ni razvidna revizijska sled ter da zaposleni pri izvajalcih projekta ne morejo nastopati kot zunanji izvajalci. Iz odgovorov SVRK pa Varuh ni uspel razbrati, kako je SVRK prišla do teh sklepov ter na kateri pravni podlagi je svoja stališča utemeljila.

Po temeljiti proučitvi odgovorov SVRK in Univerze je Varuh ugotovil, da jedro celotnega spora med SVRK in Univerzo ter posledično med SVRK in pobudnico leži v nekonsistentnosti, pomanjkljivosti in nepravočasnosti pojasnil, ki jih je SVRK podajala Univerzi in posredno pobudnici. Ugotovili smo močno zakasnelo pregledovanje vmesnih poročil pogodbenih partnerjev in posledično pozno seznanitev z morebitnimi pomanjkljivostmi v poslovanju, kar onemogoča identifikacijo in razjasnitev morebitnih zapletov preden ti nastanejo in ne šele po tem, ko je projekt že v teku. Prav tako smo ugotovili slabo odzivnost Kontrolne enote SVRK ter skopost in nekonsistentnost njenih pojasnil in obrazložitev ter neprimerno tendenco SVRK k podajanju ustnih in ne pisnih pojasnil.

Glede na navedeno je Varuh na podlagi 7. člena Zakona o varuhu človekovih pravic sprejel mnenje in v njem ugotovil, da je SVRK kršila načeli preglednosti in dobrega upravljanja, saj je pobudnici dajala skopa, pomanjkljiva, nekonsistentna in prepozna pojasnila, da bi lahko pravočasno odpravila nepravilnosti pri izvajanju projekta. Načelo dobrega upravljanja med drugim vsebuje tudi obveznost organa oblasti, da zadeve iz lastne pristojnosti glede na vrsto postopka, ki teče pred njim, obravnava v razumnem roku ter da svoje odločitve ustrezno pisno obrazloži. Prav tako pa načelo preglednosti, čigar kršitev je SVRK sicer očitala pobudnici, zahteva, da morajo biti informacije, relevantne za določen postopek, na voljo v razumljivi obliki. To je pogoj za zagotovitev uresničevanja načela dobrega upravljanja. SVRK temu ni sledila.

SVRK je Mnenje Varuha sprejela in izvedla ustrezne ukrepe. Pobudo štejemo za utemeljeno. 4.0-9/2017