Varuh človekovih pravic RS je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozoril na dolgotrajnost nekaterih postopkov, v katerih je posameznik upravičen do pravic iz javnih sredstev iz dveh držav članic EU. Ministrstvo je opozorilu delno sledilo in bo v primeru izkazanih resnih socialnih stisk pri družini Centralna enota za starševsko varstvo in družinske prejemke po Uredbi (ES) št. 883/2004 postopala na način, da bo odločila o razliki v višini družinskih dajatev za nesporni del pravice pred potekom enoletnega roka, če bodo za to na voljo podatki in izpolnjeni pogoji. Zgolj takšna ureditev poračuna sicer ne predstavlja posega v pravice posameznikov, bi pa hitrejše izplačevanje pripadajočih pravic nedvomno pripomoglo k višji stopnji varovanja pravic, saj bi bilo izplačilo sredstev tesneje povezano z okoliščinami, ki potrebo po izplačilu sredstev narekujejo.

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) se je med obravnavo pobude z očitkom zamud pri odločanju Centralne enote (CE) za starševsko varstvo in družinske prejemke po Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta s spremembami (Uredba) srečal z vprašanjem trajanja do polne izpolnitve pravice. V konkretnem primeru gre za vprašanje osebe, ki otroški dodatek primarno prejema v drugi članici EU, v Republiki Sloveniji pa ji pripada pravica do poračuna morebitne razlike. Sicer predvsem zaradi okoliščin na strani organov druge države za to osebo še do danes za npr. obdobje avgusta 2019 ni niti odločeno o pravici v drugi državi, zato tudi CE ne odloča o pravici do morebitne razlike v višini pravice v drugi državi in Republiki Sloveniji.

Po Varuhu znanih podatkih se je na podlagi dolgoletnih izkušenj držav članic EU z izplačevanjem razlike družinskih prejemkov v večini držav članic izoblikovala praksa, da se izplačevanje razlik izvaja za nazaj, po preteku določenega obdobja. Pristojne institucije namreč lahko za nazaj na podlagi dejanskih podatkov opredelijo točno višino pravice. V primeru morebitnega vnaprejšnjega ali sprotnega izplačevanja razlike v višini pravic pa so zelo pogoste različne naknadne spremembe okoliščin in s tem naknadni popravki in poračuni. To bi povzročalo dodatno breme in stroške, tako organom kot strankam. Konkretno v Republiki Avstriji naj bi poskusili z izplačevanjem razlik v naprej, kar se je končalo z dodatnimi stroški in nezadovoljstvom strank. V Republiki Sloveniji CE razliko v pravicah izplačuje za eno leto nazaj.

Varuh sprejema, da bi postopki vnaprejšnjega ali sprotnega plačila razlike med pravicami, ki posamezniku pripadajo po predpisih različnih držav, dejansko povzročili potrebo po dodatnem zbiranju in obdelavi podatkov, poplačilu in tudi reševanju predvsem tistih zapletov, ko mora prosilec presežek sredstev vrniti državi. Hkrati pa Varuh tudi meni, da glede na stopnjo tehnološke razvitosti družbe, tako slovenske kot evropske, zgolj razlog povečanega obsega dela in dodatnih organizacijskih izzivov ne bi smel predstavljati nepremostljive ovire pri zagotavljanju pravic posamezniku.

Otroku, ki mu je otroški dodatek namenjen, 3. člen Konvencije o otrokovih pravicah zagotavlja, da bo v vseh postopkih, ki se ga tičejo, vodilo njegova korist, a je težko prepoznati otrokovo korist v izplačilu pravice z zamikom več kot enega leta. Še posebej pa je to pomembno v družinah v hudi finančni stiski, sploh če bi takšen odlog pri izplačilu pravice dejansko povzročal otrokovo bivanje pod življenjskim minimumom ali celo lakoto, zanemarjanje otrokovih potreb ali posredno kakršnokoli prikrajšanost glede pravic do izobraževanja, prostega časa, ustrezne skrbi in drugih pravic, zagotovljenih z mednarodnimi in domačimi pravnimi akti. V takšnem primeru tehtanje med neprijetnostmi, ki jih prinese vnaprejšnje priznavanje razlike v pravicah in otrokovo koristjo, tehtnico po mnenju Varuha očitno nagne v korist slednjega.

Varuh meni, da bi si MDDSZ moralo prizadevati po eni strani tako za skrajšanje sedanjega enoletnega roka na bistveno krajšega in po drugi strani najmanj za strankam naklonjeno rabo začasnih odločb, s čimer bi se skušalo v največji možni meri razreševati morebitne resne socialne stiske v primerih, ko je mogoče določiti vsaj nesporni del pravice, ki posamezniku v Republiki Sloveniji pripada.

MDDSZ se je strinjalo z Varuhom v delu, ko se izkaže, da gre za resne socialne stiske pri družini, da se jih poskuša rešiti in v takšnem primeru za nesporni del pravice izdati upravičencu odločbo pred potekom enoletnega roka. Takšne okoliščine mora stranka zatrjevati, saj jih Centralna enota za starševsko varstvo in družinske prejemke (CE) ne more ugotavljati po uradni dolžnosti. Pri tem nesporni del pravice pomeni, da je bilo na primarni ravni že odločeno o pravici in na CE s temi podatki razpolagajo. V primeru izkazanih resnih socialnih stisk pri družini bo CE postopala na način, da bo odločila o razliki v višini družinskih dajatev za nesporni del pravice pred potekom enoletnega roka. 9.5-13/2021