Pobudnik je bil z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) razvrščen v I. kategorijo invalidnosti s pravico do akontacije pokojnine. Pred Delovnim in socialnim sodiščem je sprožil spor zaradi ugotavljanja vzroka nastanka invalidnosti (poklicna bolezen in ne bolezen), ZPIZ pa mu je do končne odmere pokojnine, ki bo znana šele po zaključku postopka pred sodiščem, izplačevanje akontacije pokojnine prekinil.

Menili smo, da ne obstajajo utemeljeni razlogi za prekinitev izplačevanja akontacije pokojnine in da sodni spor ne more biti razlog za tako odločitev. Višina akontacije namreč sploh ni bila sporna med strankama, sporen je bil le vzrok nastanka invalidnosti. Vzrok invalidnosti resda vpliva na končno odmero pokojnine, to pa ne pomeni, da pobudnik do akontacije pokojnine, ki mu je bila že odmerjena, zaradi sodnega spora ni upravičen. Namen določitve akontacije pokojnine je prav v tem, da se določi zato, ker v času odločanja ni mogoče ugotoviti njene prave višine in da upravičenec ne ostane brez sredstev.

Argumente zoper odločitev o prekinitvi izplačevanja akontacije pokojnine smo sporočili ZPIZ in jih opozorili tudi na upoštevanje načela smotrnosti in ekonomičnosti poslovanja, saj bodo po končanem sodnem postopku pobudniku morali izplačati enkraten znesek skupaj z obrestmi, z ukinitvijo izplačevanja akontacije pa bi ga spravili tudi v hudo finančno stisko.

ZPIZ je sledil našim navedbam in zagotovil, da bodo akontacijo pokojnine pobudniku nakazali v najkrajšem možnem času. Pobuda se je izkazala za utemeljeno, naše posredovanje pa za učinkovito. (3.2-20/2010)