06.07.2004
Obisk odprtega oddeleka Rogoza Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor

Varuh človekovih pravic je 17.6.2004 nenapovedano obiskal odprti oddelek Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor. Obisk sta opravila višji svetnik Ivan Šelih in strokovni sodelavec Uroš Kovačič, sprejel pa ju je vodja Odprtega oddelka Rogoza g. Rajko Prnaver.

V letu 2003 je bilo od 97 obsojencev, ki so prestajali zaporno kazen na tem oddelku, 70 poslanih s strani sodišč severovzhodnega dela Slovenije (sodišča, ki imajo sedež na območjih okrožnih sodišč SG, CE, PT, MB, MS). 26 obsojencev pa je bilo premeščenih iz drugih zavodov za prestajanje kazni, med tem ko je bil en obsojenec vrnjen po poteku prekinitve prestajanja kazni. Takšna praksa sodišč, ki je pohvalna, se v veliki meri razlikuje od stanja, ki smo ga ugotovili v oktobru 2003 ob obisku Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Odprti oddelek Ig. Tam do našega obiska v letu 2003, torej do 21.10., niso imeli primera, ko bi na prestajanje kazni obsojenca poslalo pristojno sodišče, med tem ko je bil v letu 2002 le en takšen primer.

Odprti oddelek, katerega uradna kapaciteta je 36 obsojencev, se pogosto srečuje s prezasedenostjo. Lanskoletno povprečje znaša 39,83 obsojencev: Ob našem obisku pa je bilo v zavodu 35 obsojencev. V začetnih mesecih tega leta je bilo tudi do 40 obsojencev, kar je številka, ki jo lahko še nekako rešujejo z namestitvijo dodatnih postelj, vendar to ne ustreza več predpisanim standardom.

Za namestitev obsojencev se koristi 18 sob, od katerih je ena štiriposteljna, večina tri posteljnih in tri enoposteljne. Pri namestitvi skrbijo za enakomerno zapolnjenost sob. Sobe se nahajajo v dveh objektih, tako imenovanem starem in novem bivalnem delu, ki pa sta iz istega časa. Zaradi požara pred nekaj leti je prišlo do temeljite preureditve in spremebe prostorov v novem delu.

V starem delu v katerem se nahaja šest sob je bilo v času našega obiska nameščenih 11 obsojencev, ki so imeli na voljo zgolj eno kopalnico s tušem in štirimi umivalniki ter eno stranišče s školjko in pisoarjem. V novem delu je bilo v 12 sobah (od tega treh enoposteljnih) nameščenih 24 obsojencev, ki so lahko koristili tri stranišča in tri kopalnice v katerih je nameščen po en tuš in po štirje umivalniki. To omogoča ustreznejšo namestitev obsojencev in zadovoljevanje osnovnih higienskih potreb, kot je to zagotovljeno obsojencem v starem delu. Čeprav je od treh enoposteljnih sob zgolj ena po velikosti ustrezala predpisanim standardom, pa po navedbah vodje oddelka obsojenca v preostalih enoposteljnih sobah (v času našega obiska sta bila na delu), nimata pripomb nad namestitvijo v sobo, velikosti nekaj čez 5 m2, ker se v njej zadržujeta v glavnem le v času nočnega počitka. Tako imenovani niši, lahko po eni strani predstavlja prednost v smislu zagotavljanja zasebnosti obsojenca, po drugi strani pa pomenita utesnjenost glede na površino, ki je obsojencu na voljo. V sobi, ki je sicer lepo urejena, se poleg postelje nahaja tudi manjša pisalna miza in stol ter omara. Pri namestitvi obsojenca v to sobo je potrebno upoštevati njegove želje in pripombe, tako da ne bo tovrstna namestitev postala zgolj način reševanja prezasedenosti zavoda.

V pritličju starega bivalnega dela se poleg ambulante nahaja bolniška soba z dvema posteljama. Bolniku, ki se namesti v to sobo, je na voljo tudi poseben tuš.

V starem bivalnem delu sta dva skupna dnevna prostora od tega je večji namenjen za nekadilce. V novem delu zgolj en takšen prostor v katerem je kajenje dovoljeno. V spalnicah pa je kajenje prepovedano.

Ob obisku smo si, glede na stalno polno zasedenost zavoda in očitne omejene prostorske možnosti namestitve obsojencev, ogledali, poleg omenjenih prostorov, tudi podstrešje nad starim bivalnim delom in tako imenovano "ambasado".

Podstrešje, ki začasno služi skladiščenju stvari, je brez ustrezne dnevne svetlobe in zračenja ter kot tako povsem neustrezno za namestitev obsojencev. Posledica trenutnega stanja je tudi v tem, da se za bivanje ni koristilo že od leta 1991 in da so v njem daljši čas gnezdili golobi.

V "ambasadi" je več prostorov namenjenih delu strokovnega osebja zavoda. Tu je tudi soba za skupinsko delo socioterapevtske in edukacijske skupine, knjižnica, pisarna za individualne razgovore in sanitarni del. Nekaj prostorov ni povsem izkoriščenih, zaradi česar so v zavodu že razmišljali tudi o namenitvi dela poslopja bivanju obsojencev in tako pričeli s statično presojo stabilnosti objekta. Pred morebitno nastanitvijo obsojencev, je potrebno predhodno preveriti primernost takšne nastanitve (npr. zadostno opremljenost kopalnic, sanitarij, kakor tudi velikost sob, prehodov in nenazadnje tudi ustreznih delovnih in nastanitvenih pogojev strokovnih delavcev).

Obsojencem, ki zaradi svojega socialnega položaja nimajo sredstev za lastna oblačila, poskušajo le ta zagotoviti preko Rdečega križa, tako da jim ni potrebno nositi posebne obleke za obsojence, predvidene s Pravilnikom o izvrševanju kazni zapora in s katero bi vzbujali pozornost.

Menjavanje posteljnine je tedensko. Tako imenovano generalno čiščenje in hkrati tudi stepanje odej je ob četrtkih.

Ob četrtkih je organizirana edukacijska skupina za osebe odvisne od alkohola, ki pa ni namenjena zdravljenju ampak zgolj seznanjanju oseb, ki to želijo ali pa zanje ocenijo, da imajo tovrstne probleme. To skupino vodi pedagoginja, ki si je z dodatnim izobraževanjem pridobila določeno znanje na področju odvisnosti od alkohola. Udeležba na skupini ni obvezna.

Vodja oddelka opravlja razgovore z obsojenci en dan v tednu in sicer v dopoldanskem času ter popoldne do 19. Običajno je to torek, pri tem ni potrebno pisati priglasnice, čakalne dobe ni. Obsojenci so preko oglasne deske seznanjeni, tudi kdaj se bo opravljal nadzor glede zakonitega ravnanja z obsojenci s strani sodišča, tako da se lahko pisno naročijo za razgovor, če to želijo.

Delo zagotavljajo vsem obsojencem, ki so zdravstveno sposobni za delo. Med obsojenci ni nikogar, ki bi delo odklanjal, saj je to povezano tudi z ugodnostmi. Od našega prejšnjega obiska so v živinoreji hranjenje živali prilagodili tako, da dvoizmensko delo ni več potrebno. Popoldne v tej panogi zagotavljajo zgolj dežurstvo enega obsojenca, ki opravlja vidni nadzor živali. Popoldanska izmena je le občasno v kovinski delavnici, kadar to terja povečan obseg dela. Na hišnih delih je kot zunanji zaposleni zgolj inštruktor kuhar, vsa ostala dela opravljajo obsojenci: od tega so štirje kuharji, eden ureja okolico, eden pa opravlja dela v pralnici. Zunaj zavoda dela sedem obsojencev.

Obsojenci lahko telefonirajo v času, ko v zavodu nimajo obveznosti (npr. delo, socioterapevtske skupine, čiščenje). Ob obstoju posebnih razlogov, se posamezniku na prošnjo omogoči telefoniranje tudi v tem času, vendar pa telefoniranje med 22 in 6 uro ni dovoljeno, iz razloga, da ne bi bil moten nočni počitek. Telefoniranju služita dve telefonski govorilnici, ki sta nameščeni v vsakem bivalnem delu po ena in ju je mogoče uporabljati s pomočjo telefonskih kartic.

Sobi za obiske je namenjen večji svetel in zračen prostor s štirimi mizami in k vsaki mizi pripadajočimi štirimi stoli. V kotu sobe se nahaja tudi manjša mizica s stolčki, namenjena za otroke, ki se lahko igrajo tudi z lesenimi kockami. Obiskovalcem je na voljo urejeno stranišče in umivalnik nad katerim je nameščeno ogledalo. Prostor za obiske se koristi predvsem v zimskem času in v slabem vremenu. V lepem vremenu se obiskovalci zadržujejo v skrbno vzdrževanem park sredi zavoda, kjer se poleg dreves in zelenja nahaja tudi "mali živalski vrt" z različnimi vrstami perjadi, ki pritegne predvsem mlajše obiskovalce. Čeprav gre za krajše zaporne kazni - v povprečju od treh mesecev do enega leta in so obsojenci pogosto konec tedna zunaj zavoda, pa je bilo v lanskem letu opravljenih kar 1300 obiskov. Za obiske izven terminov določenih v hišnem redu morajo obsojenci zaprositi s priglasnico.

Obsojencem je na voljo tudi več športnih in prostočasnih dejavnosti. Tako lahko med drugim igrajo šah, pikado, biljard, namizni tenis in fitnes. Ob obisku je bilo opaziti, da stene v sobi v kateri je nameščena miza za namizni tenis, že dolgo niso bile prebeljene. V prostoru namenjenem za rekreacijo se nahaja biljard, pikado in fitnes naprava, obsojencem pa je omogočeno tudi dvigovanje uteži. V gozdičku ob zavodu se nahaja igrišče za mali nogomet in košarko, kjer se lahko športno udejstvujejo brez nadzora strokovnega delavca, vendar pa morajo pred tem o svoji nameri obvestiti dežurnega. Na voljo imajo tudi manjši prostor za prostočasne dejavnosti, ki je pred kratkim naprimer služil kot atelje za obsojenca, katerega konjiček je bilo slikanje.

V zavodu je obsojencem na voljo več avtomatov s pijačo in slaščicami. Nakupe v bližnji trgovini smejo opraviti ob sredah med 16 in 17 uro.

Na izmeno je v zavodu prisoten le en paznik, ki v dnevnem času opravlja svoje delo v civilni obleki, v nočnem času pa ima uniformo. Zgolj za nočne obhode po zunanji strani zavoda ima paznik tudi za ta namen šolanega psa, ki pa se po zagotovilu vodje oddelka ne koristi znotraj zavoda.

Od našega zadnjega obiska v tem zavodu 17.11.1998 so se za obsojence nekatere ugodnosti zmanjšale in sicer ob sredah ni več večnamenskih izhodov niti vsakodnevnega enournega izhoda za nakupe v bližnji trgovini. Izhodi ob koncu tedna, ki so bili prej tudi daljši od 48 ur, so sedaj ob upoštevanju določbe ZIKS-1 omejeni znotraj tega časa.

Razlog nizkega števila obsojencev, ki imajo trenutno izhode ob koncu tedna (11) naj bi bil v tem, da so predvsem v začetni fazi nastopa kazni.

Kot smo zapisali že ob našem prejšnjem obisku, tudi sedaj opažamo, da sodi odprti oddelek Rogoza med bolj prijazne zavode za prestajanje zaporne kazni, glede na to da gre za zavod s svobodnejšim režimom. Na počutje obsojencev namreč vpliva tudi stopnja zavarovanja (število paznikov, zaklepanje prostorov...) ter s tem povezana omejitev svobode gibanja. Kot smo že omenili, se v prostem času obsojenci lahko zadržujejo zunaj svojih sob: bodisi v skupnih prostorih, prostorih namenjenih športnim aktivnostim, v parku, pa tudi v gozdičku ob zavodu, kjer je omogočeno igranje košarke in nogometa. Obsojenci s katerimi smo se pogovorili, niso imeli pripomb glede samega bivanja v zavodu. 2.2 – 33/2004