18.05.2006
Obisk Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Oddelek v Radovljici

Varuh človekovih pravic je dne 6.4.2006 nenajavljeno obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Oddelek v Radovljici. Obisk sta opravila Ivan Šelih, svetovalec varuha in Uroš Kovačič, strokovni sodelavec. Sprejela nas je vodja oddelka ga. Irena Hudovernik.

Ob obisku smo opravili pregled bivalnih prostorov zavoda, ki so čisti in urejeni. Ob tem smo se pogovorili z zaprtimi osebami, ki so pohvalile odnos zavodskega osebja do njih.

1.
Uradna zmogljivost zavoda je 22 oseb, upoštevaje 7 m2 bivalnega prostora po osebi. Na dan našega obiska je bilo v zavodu 27 zaprtih oseb, med njimi 15 obsojencev (6 na zaprtem oddelku, 7 na polodprtem in 2 na odprtem oddelku) ter 12 pripornikov. Tako kot v preteklosti se zavod tudi sedaj sooča s prezasedenostjo.

Ugotavljamo, da so bila priporočila in predlogi, ki smo jih podali ob zadnjem obisku 29.10.2004, v pretežni meri uresničena in upoštevana.

2.
Poleg rednega vzdrževanja, razen zamenjave talne obloge v sobi za obiske, večje adaptacije prostorov v zadnjem času ni bilo. Bistveno pridobitev za zavod, s katero je bilo upoštevano priporočilo varuha, predstavlja namestitev klicnih zvoncev v sobe. Tako zaprtim osebam za klicanje paznikov ni več potrebno udarjati po vratih celic. V sobe so bila nameščena tudi stikala za luči, ki so bila pred tem le na hodniku, zaradi česar prižiganje in ugašanje luči znotraj sob ni bilo mogoče.

Sanitarije v priporniških celicah pa so še vedno od bivalnega dela ločene le z zaveso, kar onemogoča ustrezno zasebnost uporabnika sanitarij. To terja ustrezno preureditev, saj ukinitev oddelka v Radovljici (zaenkrat oz. v bližnji prihodnosti) ni predvidena. Skrb zbuja tudi del opreme oziroma pohištva (to velja zlasti za kovinske omarice), ki je v mnogih celicah staro in je odslužilo svojemu namenu.

Načrtovana obnova oken v priporu in prvem nadstropju je potrebna. Saj okna ne tesnijo dovolj, zaradi česar vdira v prostore hladen zrak. Zaprte osebe so si v zimskem času pomagale tako, da so za tesnitev uporabljale odeje.

3.
Zaprte osebe so se v zvezi s prehrano pritožile, da včasih dobijo že nagnito sadje in da so posode za hrano pogosto slabo umite. Omenjene navedbe je potrdila tudi vodja oddelka, ki je v preteklosti na to tudi že opozorila dobavitelja hrane.

4.
Že v odgovoru na prejšnje poročilo nam je bilo zagotovljeno upoštevanje pripombe varuha glede koriščenja fitnesa (ki je bil do tedaj le alternativa sprehodu) za obsojence na zaprtem oddelku. Ti tako lahko poleg dvournega sprehoda koristijo tudi fitnes od 15 do 16.30 ure. Takšna spremenjena ureditev v korist zaprtih oseb je uveljavljena tudi še sedaj.

Za bivanje na prostem in rekreacijo se uporabljata zavarovano sprehajališče in zunanje dvorišče. Ker sta še vedno brez nadstreška, se sprehoda v slabem vremenu udeležijo le redki posamezniki. Zunanje dvorišče za rekreacijo ni najbolj primerno saj gre pravzaprav za javno parkirišče.

5.
Z namenom povečanja možnosti za zaposlovanje oseb na zaprtem oddelku je bila nekdanja kuhinja preurejena v prostor za delo. Ta prostor pa se trenutno uporablja le za skladiščenje materiala za sestavljanje ščipalk za perilo, ker na zaprtem oddelku ne dela noben obsojenec. Od ostalih obsojencev jih dela 6 in sicer 2 zunaj zavoda, 2 sestavljata ščipalke, en opravlja hišna dela, en pa je zaposlen v pralnici. Od pripornikov delajo 4 in sicer v bivalnih prostorih sestavljajo ščipalke.

Montažno delo (sestavljanje ščipalk) je poleg hišnih del edino delo, ki ga zavod lahko nudi zaprtim osebam znotraj zavoda, pa tudi to le največ desetim osebam. Trenutno prihaja tudi do zastoja v proizvodnji ščipalk, saj je povpraševanje po izdelku nizko, zaradi česar koristijo zgolj rezerve in novega materiala ne naročajo.

Glede na to, da delo vpliva na socialno rehabilitacijo, predstavlja pa tudi možnost sprostitve in krepitve oziroma ohranjanje delovnih navad, predlagamo, da zavod zagotovi delo čim večjemu številu zaprtih oseb. Morebiti tudi pri delodajalcih zunaj zavoda za zaprte osebe, pri katerih ni ovir za takšno delo. Morda na splošno vzdušje zaprtih oseb, ki v večini ne kažejo volje do dela vpliva tudi vrsta dela (monotono delo) in prostor kjer delajo (delajo v skupnem prostoru, kjer istočasno posedajo in gledajo TV zaprte osebe, ki ne delajo).

6.
Obiski pripornikov so ob torkih in sredah v trajanju 75 minut, za obsojence pa ob torkih in sobotah v trajanju 3 ur. Obisk za pregrado je imel le pripornik, ki je bil v zavodu manj kot 14 dni, preostale zaprte osebe so imele odprti obisk. Podpiramo takšno pripornikom in obsojencem naklonjeno obravnavo pri trajanju in vrsti obiska.

7.
Večje število obsojencev ima tudi zunajzavodske ugodnosti. Trenutno sedem od tega tudi dva obsojenca na zaprtem oddelku, ki imata dovoljene 5 urne izhode, število le-teh pa je odvisno od primera do primera. Med razloge, da takšnih obsojencev z ugodnostmi ni še več, so tudi v tem, da nekateri še niso prestali ustreznega dela kazni ali pa gre za osebe, ki so nastopile kazen zapora še pred pravnomočnostjo sodbe.

8.
Za razliko od našega prejšnjega obiska sedaj dvakrat na teden v času trajanja od 2 do 3 ur prihaja v zavod pogodbeno medicinska sestra. Pred tem je v zavod enkrat tedensko prihajal le zdravnik. Ta tudi sedaj prihaja v zavod v enakem obsegu. Pogodba ni več sklenjena z zdravstvenim domom temveč z zdravnico. V primeru potrebe po zdravstveni pomoči zunaj časa, v katerem je zdravnica v zavodu, se zdravniška pomoč zagotavlja v ZD Radovljica, kjer osebo, ki tako pomoč potrebuje, prav tako sprejme zdravnica s katero imajo sklenjeno pogodbo. V času njene zadržanosti, jo sprejme dežurni zdravnik Zdravstvenega doma Radovljica.

Zavod je upošteval naš predlog glede prisotnosti psihologa. Tako je bil v lanskem letu pogodbeno zaposlen klinični psiholog, ki prihaja v zavod 2 krat na mesec od 3 do 4 ure. Deluje v obliki svetovalnih pogovorov s posameznimi obsojenci oziroma priporniki, ki izrazijo takšno željo. Pomoč psihiatra je še vedno zagotovljena v Psihiatrični bolnišnici Begunje. 2.2 - 21 / 2006