Na spletnem portalu Nova24 je bil 9. 10. 2017 objavljen prispevek Aleksandra Ranta z naslovom: »Levičarji se izdajajo za humanitarce, v resnici pa bi najraje pobijali svoje nasprotnike«. Avtor članka uvodoma izpostavi pisanje Mitje Crnkoviča, ki je na Twitterju objavil zapis: »Ata in mama Logar, a se bosta sama ubila, ali vaju je treba ubit zaradi spočetja in rojenja tega sprevrženega stvorenja?«. Avtor ta zapis označi kot odprto grožnjo staršem poslanca SDS dr. Anžeta Logarja ter med drugim kritično ugotavlja, da se na zapis ni odzvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, s čimer naj bi sporni zapis odobravala oziroma naj je ne bi motil. Menila naj bi, da sporni zapis ni sovražni govor ali grožnja, pač pa upravičeno mnenje.  

Uvodoma poudarjamo, da Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) dnevno ne sledi komunikacijam na socialnih omrežjih in se do vseh objavljenih vsebin ne opredeljuje. Še posebej ne zato, ker je Varuh v skladu z ustavo in zakonom pristojen za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do organov oblasti. Tako ne more obravnavati primerov, v katerih posamezniki na socialnih omrežjih izražajo mnenja in stališča. Varuh je bil s konkretnim primerom spornega zapisa prvič seznanjen šele z zapisom na Nova 24, v katerem mu je bilo očitano, da ga ne moti oziroma ga celo odobrava. Tudi ta očitek nikakor ne drži; po naši oceni sporni tvit lahko vsebuje tako elemente grožnje, kot tudi razžalitve, zato se nikakor ne moremo strinjati z namigovanji avtorja članka, da naj bi po mnenju Varuha sporna izjava predstavljala »upravičeno mnenje«.

Drugi pomemben poudarek je v tem, da se Varuh na javno izražena stališča posameznikov javno odziva praviloma v primerih, ko gre za primere t. i. sovražnega govora, ki je usmerjen proti določeni skupini ljudi z neko osebno okoliščino (npr. spol, rasa, vera). V konkretnem primeru take okoliščine ni zaznati, je pa Varuh v preteklosti na primer obsodil grafite z nedvoumnimi izrazi sovražnosti zoper kristjane (več si je mogoče prebrati na straneh 38, 347 in 348 Letnega poročila za leto 2013), in objavo novinarja na Twitterju, ki je spodbujal k streljanju beguncev (več o tem na spletni strani Varuha, zapis »Varuh o pojavih nestrpnega govora do beguncev«) ter v mnogih drugih primerih, ki so razvidni iz letnih poročil Varuha in njegovih odgovorov na novinarska vprašanja. Treba je še poudariti, da Varuh pri odzivih na sovražni govor ne presoja, ali so v posameznem primeru podani znaki kaznivega dejanja, saj so za takšno oceno pristojni le organi odkrivanja in pregona, če zadeva pride pred sodišče, pa tudi sojenja. Namen Varuhovih odzivov je predvsem na splošno opozarjati na nesprejemljivost vseh oblik javno izraženega sovraštva in nestrpnosti, ki so uperjene zoper posameznike ali posamezne skupine zaradi njihovih osebnih okoliščin.

Kot že zapisano na strani 34 Letnega poročila Varuha za leto 2015, mnogi posamezniki ne razlikujejo javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti ter razpihovanja narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, ki ju ustava opredeljuje kot protiustavna, od izrazov sovraštva, razžalitev ali groženj, ki so usmerjene h konkretnim posameznikom. V takšnih primerih mora prizadeti sam uporabiti pravne poti za zaščito sebe in svojega dobrega imena. V okviru kazenskopravne zaščite lahko vloži zasebno tožbo zaradi katerega izmed kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime oziroma predlaga pregon zaradi grožnje. V okviru civilnopravne zaščite pravic pa lahko vloži tožbo zaradi posega v osebnostne pravice.

V konkretnem primeru izjave na Twitterju po oceni Varuha ni elementov t. i. sovražnega govora, so pa v njej lahko, kot že navedeno, elementi grožnje in razžalitve. Ali je avtor sporne izjave tudi dejansko prekoračil mejo svobode izražanja, pa lahko ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin primera ugotovi le sodišče, če se bodo prizadeti odločili za zaščito svojih pravic uporabiti zgoraj omenjene pravne poti.