Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je v četrtek, 24. 11. 2016, pripravil sedmo redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora v letu 2016. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica dr. Kornelija Marzel ter svetovalki pri Varuhu Zlata Debevec in Sabina Dolič so se s predstavniki civilne družbe srečale v Braslovčah. Srečanje je bilo namenjeno problematiki umestitve tretje razvojne osi v prostor in omogočiti Civilnim iniciativam Šmartno ob Paki, Polzela, Braslovče in vaška skupnost Podgora (v nadaljevanju: pobudniki), da Varuhu predstavijo svoje vidike in očitke zoper delovanje države in predvsem Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP).

Pobudniki se ne strinjajo s predlagano varianto umestitve tretje razvojne osi, ker želijo takšno rešitev, ki ne bi prizadela 43 družin, ki bi jim za potrebe te variante ceste (slabih 14 km) rušili domove. Želijo si rešitev, ki bi povzročila manj okoljske škode in vpliva na kulturno krajino, omogočila ohranitev najboljših kmetijskih zemljišč in vodnih virov. Zato si želijo ponovno vrednotenje trase in pravico aktivno sodelovati v postopku izdelave Državnega prostorskega načrta.

MOP sicer zatrjuje, da je postopek priprave Študije variant potekal in še vedno poteka v skladu z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo, ki povzema in spoštuje tudi določila in priporočila Aarhuške konvencije. Priprava državnega prostorskega načrta je potekala v zakonsko določenem procesu. Vanj so bile vključene lokalne skupnosti, javnost in civilne in iniciative. Njihove pripombe in predlogi, ki so bili podani v obeh javnih razgrnitvah, so bili natančno preučeni, nanje pa podani odgovori.

Pobudniki nasprotujejo navedbam MOP. Menijo, da je Študija variant neustrezno obravnavala predloge za umestitev trase predvsem zaradi napačnih vhodnih podatkov. Zatrjujejo, da je slednje še toliko bolj sporno, saj je bila civilna družba izločena že iz predhodnega postopka priprave izbora variant. Omogočene naj bi jim bile zgolj pripombe in predlogi na že izbrano traso, kar poraja dvom v verodostojnost tovrstnega prostorskega načrtovanja. Opozarjajo, da je delo MOP slabo, neodgovorno in netransparentno, določbe Aarhuške konvencije so bile izigrane v škodo prebivalcev območja.

Mnogo pripomb in kritičnih misli so izrazili t.i. "rušenci«, saj z njimi ni še nihče osebno komuniciral; negotovost in strah sta tako še večja .
Ker je postopek priprave prostorskih aktov še v teku, se Varuh do predstavljenih stališč na srečanju ni opredeljeval. Varuh bo tudi v nadalje skrbno spremljal problematiko in posredoval skladno z danimi pristojnostmi, kjer bo to potrebno, pri tem pa še posebej terjal realizacijo pravice javnosti vključevati se v procese odločanja. Spoštovanje Aarhuške konvencije je nujno potrebno, ne zgolj za ohranitev zdravega in človeku prijaznega okolja, temveč tudi za spoštovanje dostojanstva vseh tistih, v katerih pravice se s sprejemanjem prostorskih aktov najbolj posega.