Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je v četrtek, 9. 6. 2016, pripravil četrto redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora v letu 2016. Tovrstna srečanja praviloma potekajo na sedežu Varuha v Ljubljani, tokrat pa so se varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, direktorica strokovne službe Martina Ocepek in svetovalka Sabina Dolič s predstavniki civilne družbe srečale v Celju. Tokratno srečanje je bilo znova namenjeno problematiki onesnaženja Celjske kotline, namen pa je bil ugotoviti, kako učinkovito so pristojni organi oblasti pristopili k reševanju tozadevne problematike oziroma prispevali k pospešitvi sanacije onesnaženja tega območja.
Na srečanju so sodelovali predstavniki oblasti, strokovne javnosti in civilne družbe.
O problematiki onesnaženja Celjske kotline in njenih rešitvah so govorili:
- Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic,
- Martina Ocepek, direktorica strokovne službe Varuha
- mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje
- Dragica Hržica, glavna inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor
- mag. Vladimir Kaiser, direktor Inšpekcije za okolje in naravo
- Boris Šuštar, Civilna iniciativa Celje
- prof. dr. Domen Leštan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
- mag. Simona Uršič, dr. med., Center za zdravstveno ekologijo, NIJZ, in
- Andrej Uršič, Center za zdravstveno ekologijo, NIJZ
V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da se od preteklega srečanja Varuha s predstavniki civilne javnosti v Celju ni nič premaknilo in konkretni ukrepi za sanacijo še niso bili niti pričeti. Podani so bili očitki, da je vse preveč časa posvečeno analizam in statističnim poročilom, ki se v bistvenem ne razlikujejo, vendar njihova obravnava pomeni časovno zamudo na račun zdravja in kakovosti življenja okoliških prebivalcev.
Predstavniki civilne družbe opozarjajo, da je območje Celjske kotline zastrupljeno in zastrupljanje se neomejeno nadaljuje naprej. Izpostavijo mačehovski odnos države do prebivalcev Celjske kotline, saj vse do sedaj ni prišlo do učinkovitega pristopa k sanaciji območja. Menijo, da so ustanovljena delovna telesa premalo efektivna. Očitek je bil podan tudi na delovanje stroke in dognanj, saj bi vendarle visoka stopnja obolelosti in umrljivosti okoliškega prebivalstva morala predstavljati povsem zadosten motiv za resnejši pristop oblasti pri iskanju rešitev. Skrbi jih, da je trenutno stanje v Celjski kotlini posledica pomanjkanja politične volje in vplivnosti kapitala na sprejem konkretnejših odločitev.
Udeleženci so se strinjali, da se mora projekt sanacije Celjske kotline pričeti učinkoviteje izvajati. Temu pritrjuje tudi varuhinja s sodelavci. Varuhinja se strinja, da projekt sanacije nedvomno poteka prepočasi, problematika bi morala biti deležna prioritetne obravnave. Zato je potrebno pospešiti aktivnosti za sanacijo območja, sprejeti nujne ukrepe in načrt učinkovitega izvajanja dolgoročnih ukrepov, pri tem pa skrbno spremljati in preprečevati dodatno onesnaževanje. Nadalje je izrednega pomena osveščanje lokalnega prebivalstva o stanju, individualnem spoprijemanju z onesnaženostjo in njegovo vplivnostjo. Posebne obravnave in ustrezne zaščite bi morale biti deležne šibkejše skupine, otroci in starejše prebivalstvo. Čas je, da se pristopi od besed k dejanjem in degradacijo območja vendarle prične odpravljati.
Pri tem ne gre pozabiti na pomembno vlogo države in ustrezno vzpostavljenega inšpekcijskega nadzora. Kadrovska podhranjenost ne sme predstavljati izgovora, zato je Varuh v letošnjem poročili apeliral na reorganizacijo in premestitve javnih uslužbencev v ustrezne inšpekcijske službe. Nujno je poglobljeno sodelovanje obeh ministrstev, pristojnih za okolje in zdravje, kar bo potrebno še konkretneje vzpostaviti. Ravno tako je ključnega pomena sodelovanje pristojnih organov s predstavniki stroke in civilne družbe, ki naj vodi v kontinuirano izboljševanje delovanja organov in dvig splošne ravni zavesti o pomembnosti zdravega življenjskega okolja.
