Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pooblaščenka prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoč (BPP) iz Republike Kosovo v postopku dodelitve BPP, ki je bil v teku pri Strokovni službi za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani pod opr. št. BPP 345/2010 (služba za BPP). Seznanila nas je s težavami pri dokazovanju izpolnjevanja pogoja vzajemnosti (iz 3. točke prvega odstavka 10. člena v zvezi s tretjim odstavkom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)), saj so bila stališča Ministrstva za pravosodje (MP) in službe za BPP o tem, kdo in na kakšen način mora pridobiti obvestilo o tujem pravu, različna.
Iz razpoložljivih podatkov je bilo razvidno, da je služba za BPP prosilca napotila na vložitev zahteve za pridobitev potrdila o obstoju vzajemnosti (potrdila o tujem pravu) pri MP. Ko je takšno zahtevo posredovala MP, ji je slednje pojasnilo, da oprava poizvedb poteka na podlagi zaprosil pravosodnih organov v Republiki Sloveniji (sodišč), ki na ministrstvo naslovijo zaprosilo, to pa ga posreduje pristojnim organom tuje države. S tem odgovorom je pobudnica seznanila službo BPP. Ta je zato MP poslala zaprosilo za pojasnilo o vzajemnosti. Ker zaprosilo ni bilo prevedeno v enega izmed uradnih jezikov v Republiki Kosovo, prošnji s strani pristojnega organa te države ni bilo ugodeno. V tej zvezi je bilo pobudnici pojasnjeno, da sodišče (oziroma služba za BPP) nima pravne podlage za pridobitev takšnega obvestila, zato tudi nima sredstev za prevod zaprosila. Glede na navedeno in ponovno napotilo službe za BPP, je pobudnica na MP naslovila (ponovno) zahtevo za pridobitev potrdila o tujem pravu. V odgovoru na omenjeno zahtevo pa se je MP postavilo na stališče, da je zahteva tujca zgolj pogoj, da se pri sodišču začne postopek pridobivanja pojasnila o tujem pravu, ki sicer sodi v področje mednarodne pravne pomoči.
Na podlagi opravljene poizvedbe Varuha je MP pojasnilo, da se je pridobivanje pojasnila pristojnega organa Republike Kosovo v konkretnem primeru neobičajno zavleklo zaradi odstopa od ustaljene prakse mednarodne pravne pomoči, to je sestave zaprosila s strani pristojnega organa za pojasnilo o tujem pravu, ki mu ni bil priložen potreben prevod v enega izmed uradnih jezikov Republike Kosovo. Na to je bila služba za BPP s strani ministrstva predhodno opozorjena. Zavedajoč se, da praksa, kot izhaja iz obravnavanega primera, ni v korist interesov stranke in da je bistvenega pomena, da se pojasnilo tujega prava čim prej pridobi, je MP sklenilo, da bo kljub nepopolnemu zaprosilu sodišču posredovalo pojasnilo o vsebini prava Republike Kosovo, ki ga bo pridobilo na podlagi že poslanega ustrezno sestavljenega zaprosila drugega sodišča v zadevi BPP, ki mu je bil priložen tudi prevod.
Ocenili smo, da je pobuda utemeljena, saj smo ugotovili, da določba tretjega odstavka 10. člena ZBPP ni skladna ne z Evropsko konvencijo o obvestilih o tujem pravu in ne z uveljavljeno prakso mednarodne pravne pomoči, ki jo daje MP. Glede na pojasnila MP smo lahko sklepali, da se omenjena določba praviloma sploh ne uporablja, kadar pa se, pa njena uporaba v praksi povzroča težave in tako ne krepi zaupanja v pravno državo in pravno varnost. Očitno je do tega prišlo tudi v obravnavanem primeru, zaradi česar postopek še po več kot letu dni od vložitve prošnje za dodelitev BPP ni bil končan.
Zaradi opisanih težav pri izvajanju določbe tretjega odstavka 10. člena ZBPP smo ocenili, da je treba zakon v tem delu spremeniti in uskladiti z mednarodnimi sporazumi o mednarodni pravni pomoči in že ustaljeno prakso na tem področju ter na to opozorili MP. 6.5-16/2012
