Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica mag. Kornelija Marzel in svetovalke pri Varuhu Simona Mlinar, dr. Ingrid Russi Zagožen in Barbara Kranjc so danes, 16. 6. 2015, na delovno srečanja sprejele predstavnike civilne družbe in centrov za socialno delo, ki se ukvarjajo s problematiko brezdomstva. Vabilu se je odzvalo 14 predstavnikov različnih organizacij.

Varuhinja je v uvodu predstavila nekatere aktivnosti institucije, ki jo vodi, na tem področju in izrazila skrb zaradi spremenjene socialne slike brezdomstva, saj se v zadnjih letih med brezdomci najde tudi čedalje več otrok in drugih ranljivih skupin, kar je nedopustno.

Predstavnik slovenske mreže organizacij za delo z brezdomnimi osebami, v katero je vključenih 18 organizacij in 2 ambulanti, je predstavil nekaj glavnih težav, s katerimi se srečujejo, in pričakovanj za državo. Drugi so te poudarke dopolnili. Opozoril je, da še ni sprejeta strategija boja proti brezdomnosti, ki pa jo sedaj pripravlja mreža, saj želi, da predlogi izhajajo iz prakse ne zgolj iz teorije. Želijo si zakon o brezdomstvu in urejeno področje stanovanjske problematike. Opozorili so tudi, da nekatera zakonodaja že ureja določena vprašanja s področja brezdomstva, da pa se uporablja v škodo ljudem ne v njihov prid.
Nujen je nacionalni stanovanjski program, so se strinjali. Opozorili so na nekooperativnosti ministrstev, razen Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
 
Opozorili so na neurejenost financiranja dejavnosti civilne družbe, ki s svojimi programi aktivno pristopa k reševanju konkretnih stisk ljudi, sredstev za to pa ni. Ogorčeni so nad birokratizacijo države tudi na tem področju, raje kot z izpolnjevanjem preštevilnih formularjev za finančna sredstva bi reševali konkretne težave ljudi na terenu. Zato pričakujejo sprostitev birokratskega primeža države.

Organizacije uspevajo s programi in obstoječimi sredstvi izvajati le splošne programe za reševanje problematike brezdomstva, nujno pa bi bilo izvajati tudi specifične programe za posamezne skupine brezdomcev, kot so na primer ženske ali osebe z motnjo v duševnem zdravju, so opozorili.

Med brezdomnimi je še vedno visoka stopnja umrljivosti, veliko jih je brez ustreznega zdravstvenega zavarovanja, ponekod v zadnjem času opažajo večje število tujih brezdomnih oseb. Opozorili so, da v Sloveniji nujno potrebujemo posthospitalno oskrbo za obnemogle brezdomce in tiste v terminalnem stanju. Govorili so še o problematiki prijave stalnega bivališča in praksah na terenu, o prejemanju socialne pomoči in drugih prejemkov. Strinjali so se, da je potrebno preventivno delati z družinami na robu, da do deložacij sploh ne bi prihajalo. Za odkrivanje družin v stiskah pa bi bil v izredno pomoč izdelan sistem, ki bi omogočal sledenje in tudi statistiko. Skrbi jih ukinitev dela subvencij za neprofitna stanovanja, v zvezi s čim Varuh človekovih pravic RS skupaj z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana - Moste oziroma projektom Botrstvo pripravlja zahtevo za oceno ustavnosti t. i. občinskega ZUJFa.

Namestnica varuhinje mag. Marzelova je opozorila še, da Varuh zahteva sprejetja nove stanovanjske strategije in ureditev obveznosti občin, da skrbijo za stanovanjsko oskrbo svojih občanov na zavezujoč način, saj je izvajanje trenutno stihijsko in odvisno od dobre volje posameznega župana oziroma županje. Opozorila je še, da je Zakon o prijavi prebivališča že več let v proceduri, na nujne spremembe prijave stalnega bivališča in problematiko vročanja pošte pa smo na osebnem srečanju opozorili ministrico za notranje zadeve.

Predstavniki civilne družbe in centrov za socialno delo so še opozorili, da lokalne oblasti problema brezdomstva ne priznavajo, zato tudi niso sprejete različne pobude organizacij za reševanje te problematike. Vsi sogovorniki obžalujejo ignoranco države do tega problema, nekateri pa so izrazili tudi bojazen, da se bo napredek na tem področju zgodil šele po morebitnem tragičnem dogodku, kot smo temu bili priča že drugje. Udeleženci srečanja so zahtevali aktivnejšo vključitev države v reševanje problematike brezdomstva, saj je že samo ena oseba brez doma ena oseba preveč.