Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Varuh Svetina: »V demokratičnih državah je ničelna toleranca do nasilja, mučenja in drugih oblik nečloveškega ravnanja nujna.«

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 12. decembra 1997 razglasila 26. junij za mednarodni dan za podporo žrtvam mučenja. Njegov namen je podpreti več tisoč ljudi po vsem svetu, ki so bili ali so še žrtve mučenja.

Mednarodno pravo prepoveduje vsakršno mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnanje. Je zavezujoče za vse članice mednarodne skupnosti, ne glede na to, ali je država ratificirala mednarodne pogodbe, v katerih je mučenje izrecno prepovedano. Sistematična ali razširjena praksa mučenja pomeni zločin proti človečnosti.

Združeni narodi so mučenje opredelili kot eno najhujših dejanj, ki ga človek lahko izvrši nad sočlovekom. Njegov namen je izničiti osebnost žrtve in zanikati njeno dostojanstvo, s tem pa tudi vse njene pravice in temeljne svoboščine. »Nujno je na pojave mučenja in druge oblike nečloveškega ravnanja biti še posebej pozoren v razmerah, ki terjajo večjo skrb za zaščito nacionalne varnosti in zaščito meja, pa tudi v drugih okoliščinah, ki narekujejo poseg v človekove pravice,« ob svetovnem dnevu v podporo žrtvam mučenja poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Generalna skupščina je 18. decembra 2002 h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja sprejela opcijski protokol. Po njem naj bi države vzpostavile preventivne mehanizme, ki bi preprečevali mučenje in drugo nečloveško ravnanje, predvsem na krajih, kjer je ljudem prostost omejena. Tako tudi v Sloveniji v okviru Varuha človekovih pravic že dobro desetletje (od leta 2008) deluje  Državni preventivni mehanizem (DPM). Ta v sodelovanju s civilno družbo (nevladnimi in humanitarnimi organizacijami) in nekaterimi eksperti medicinske stroke opravlja preventivne obiske z namenom preprečiti mučenje ali drugo slabo ravnanje, še preden se zgodi. V letu 2019 je DPM obiskal 63 krajev odvzema prostosti, in sicer sedemindvajset policijskih postaj, šest zavodov za prestajanje kazni zapora in Prevzgojni dom Radeče, center za tujce, dve psihiatrični bolnišnici, devetnajst domov starejših in štiri vzgojne zavode oziroma mladinske domove ter več stanovanjskih skupin, ki delujejo v okviru teh zavodov. V številnih obiskanih ustanovah se prav zaradi priporočil DPM izboljšujejo bivalne razmere in ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost.

»Slabo ravnanje in mučenje je v nasprotju z načeli civilizirane družbe, četudi se pojavlja samo v milejših oblikah. Ne prizadene samo žrtve, ampak je ponižujoče tudi za tistega, ki tako ravna, lahko vodi v nepovratni vrtinec nasilja in zmanjšuje kredibilnost držav v očeh domače in tuje javnosti. V demokratičnih državah je ničelna toleranca do nasilja, mučenja in drugih oblik nečloveškega ravnanja nujna,« ob svetovnem dnevu v podporo žrtvam mučenja še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)