Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je izdal drugo, posodobljeno izdajo Varuhovega kratkega vodiča Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic obrnete na mednarodne pogodbene odbore. Varuh želi z vodičem prispevati k večjemu poznavanju mednarodnih pritožbenih postopkov s področja človekovih pravic in spodbuditi njihovo uporabo v primeru domnevnih kršitev človekovih pravic iz mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, ki dajejo možnost posameznikom, da vložijo pritožbe zoper ravnanje države. Zato je Vodič posredoval vsem tistim institucijam in nevladnim organizacijam, ki lahko ljudi seznanjajo o različnih možnostih za zaščito pravic.
Vodič vsebuje informacije o sedmih mednarodnih odborih, ki delujejo v okviru Združenih narodov, za katere je Slovenija sprejela pristojnost za pritožbe posameznikov glede konkretnih kršitev človekovih pravic, pa tudi splošne informacije o pritožbenem postopku. Za posredovanje pritožbe na določen odbor je načeloma treba izčrpati notranja pravna sredstva, pravno zastopanje pa ni obvezno.
Vodič na novo vsebuje tudi prikaz vzorčnega obrazca za pritožbe (Model complaint form), saj želi spodbuditi tako posameznike kot nevladne organizacije in odvetnike, ki posameznikom svetujejo glede nadaljnjih pravnih možnosti, da v primeru domnevnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin preučijo tudi možnost pritožbe na enega od mednarodnih odborov. V ta namen Vodič vsebuje tudi povezavo na sicer obsežno judikaturo posameznih odborov, najti pa je mogoče tudi več drugih koristnih povezav v zvezi z mednarodnimi postopki varstva človekovih pravic.
Pritožbe posameznikov na mednarodne pogodbene odbore pomenijo alternativen mednarodni pritožbeni mehanizem Evropskemu sodišči za človekove pravice - slednji ima pristojnost le v zvezi z ugotavljanjem kršitev pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov. Čeprav ugotovitve omenjenih odborov v posamični zadevi niso mednarodno pravno obvezujoče, se od držav pričakuje, da bodo ugotovitve odborov spoštovale in odbor v postavljanjem roku obvestile o sprejetih ukrepih za odpravo kršitev. Takšne ugotovitve pomenijo dodaten pritisk na oblasti, da spoštujejo človekove pravice tako v konkretnem primeru kot tudi sicer in predstavljajo obliko mednarodnopravnega varstva človekovih pravic.
Število pritožb na omenjene odbore se povečuje tudi napram evropskim državam, kar kaže na to, da posamezniki prepoznavajo dodano vrednost mednarodnih mehanizmov. Samo glede evropskih držav so mednarodni pogodbeni odbori v zadnjih petih letih sprejeli odločitve v preko 180 zadevah. Na primer, vse več pritožb zoper ravnanje posameznih evropskih držav na Odbor za človekove pravice se nanaša na kršitve pravic migrantov in na diskriminacijo, na Odbor za otrokove pravice pa na problematiko ločevanja otrok od staršev, otroke migrante, nevračanje, diskriminacijo, pravice do izobraževanja, zdravja ter razumevanje največjih koristi otroka.
Pri Varuhu ugotavljamo, da se kljub sprejeti pristojnosti sedmih mednarodnih pogodbenih odborov, posamezniki v Sloveniji ne odločajo za tovrstno mednarodnopravno varstvo svojih pravic. Po uradnih podatkih, ki izhajajo iz baze podatkov judikature odborov izhaja, da proti Sloveniji ni bil zaključen še noben postopek pred katerimkoli mednarodnim pogodbenim odborom. S kratkim vodičem želi Varuh spodbuditi k zavedanju o dodatnih možnostih mednarodnopravne zaščite posameznikov in njihovih človekovih pravic. Boljše poznavanje različnih pravnih in postopkovnih možnosti prispeva k boljši in dodatni zaščiti položaja in pravic posameznikov, za kar si Varuh ves čas prizadeva.
