Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je obravnaval lastno pobudo v zvezi z zagotavljanjem protipoplavne varnosti v Republiki Sloveniji. Na MOP je že leta 2016 naslovil poizvedbo, da bi se natančneje seznanil z usmeritvijo in značilnostmi trenutne ureditve na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov v Sloveniji. Zaprosil je za obrazložitev obstoječe državne strategije za vzpostavitev ustreznega stanja na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov, zagotovitev poplavne varnosti oziroma sanacijo in odpravo morebiti nastale škode. Hkrati je prosil za opredelitev sprejetih načrtov za reševanje omenjene problematike na državni in lokalni ravni.

MOP je Varuha v svojem odgovoru seznanilo, da je »bilo v zadnjih 25 letih več delov Slovenije pogosto poplavljenih, kar je povzročilo za približno 1.800 milijonov EUR škode, samo v zadnjih letih so poplave povzročile v Sloveniji za cca. 1.000 milijonov EUR škode«. Pojasnilo je, da so v sodelovanju z Direkcijo RS za vode, Agencijo RS za okolje in Upravo RS za zaščito in reševanje decembra 2015 pripravili predlog Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO), ki je ključni dokument za celovito in konkretno obvladovanje poplavne ogroženosti v Republiki Sloveniji, ter začeli javno razpravo o njem. NZPO temelji na dejstvu, da je treba v okviru porečij z ukrepanjem nasloviti poplavno ogroženost na identificiranih 61 območjih pomembnega vpliva poplav.

MOP je še obrazložilo, da so v zadnjih letih storili precej glede iskanja in zagotavljanja dodatnih finančnih virov. Potekali so mnogi kohezijski projekti za zmanjšanje poplavne ogroženosti in izvajanje vzdrževalnih ali dodatnih del. Kot izhaja iz podanih pojasnil, je večina teh projektov v začetnih fazah ali so še v pripravi (faza izdelave dokumentacije, pridobivanja gradbenih dovoljenj, postopkov prostorskega načrtovanja). Kohezijski projekti se večinoma sofinancirajo s sredstvi EU (85 %).

Varuh je na podlagi pridobljenega odgovora pozitivno sprejel posamezne aktivnosti MOP na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov v  Sloveniji, vendar je poudaril, da se ob upoštevanju dolgoletnega problema (ki tudi skladno z navedbami MOP traja vse od leta 1990) aktivnosti odvijajo mnogo počasneje, kot bi se morale. MOP je še sporočilo, da se izvajajo protipoplavni in sanacijski ukrepi, vendar je Varuh ugotovil, da je večji del teh ukrepov v začetnih fazah. Morebitnih drugih ukrepov, ki bi bili sprejeti ali dokončani v več kot 20 letih obstoja Slovenije, pa MOP v svojem odgovoru Varuhu ni navedel.

Varuh je izrazil skrb, da so bili strateški akti na ravni države sprejeti pozno kljub očitni poplavni ogroženosti in precejšnji materialni škodi, ki smo jo državljani spremljali skozi leta in se jih tudi na MOP, glede na podana pojasnila, vsekakor zavedajo. Država, natančneje MOP, tako kaže neustrezen odnos do svojih državljanov, njihovega zdravja in premoženja. Varuh opozarja, da bi morala biti protipoplavna varnost temeljna skrb države in bi se financirala neposredno iz proračuna. Skrb za varnost državljanov je namreč poglavitna naloga vsake države. Le večletno iskanje sredstev, brez predhodno sprejetih ali vsaj pripravljenih podlag, je predvsem kazalnik nezrelega pristopa pri reševanju tovrstnih problemov.

Varuh je tako že leta 2016 izrazil kritiko pristopa države k reševanju problematike. Zaradi skrb vzbujajočega stanja smo MOP pozvali k čimprejšnji in učinkovitejši ureditvi problematike, to je pospešitvi in končanju obstoječih ukrepov in po potrebi sprejetju novih. Kohezijska sredstva naj bodo pri tem kvečjemu dodatna sredstva ali pomoč pri reševanju zadevne problematike, nikakor pa ne gre izvedbe protipoplavnih ukrepov pogojevati s pridobitvijo tovrstnih finančnih sredstev. Ob upoštevanju Varuhovih ugotovitev smo od MOP terjali seznanitev o sprejetih in izvedenih aktivnostih oziroma ukrepih od novembra 2016 do aprila 2017. MOP nas je obvestilo, da so bile po številnih letih nazadovanja od konca leta 2014 do danes pripravljene in dejansko izvedene številne aktivnosti oziroma sistemski, organizacijski, normativni in finančni ukrepi, h katerim se je dolgoročno zavezalo ne samo ministrstvo, temveč celotna Vlada RS s sprejetjem Akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav. Mnogi ukrepi se še izvajajo ali so delno izvedeni, mnogi naj bi bili še vedno v sklepni fazi. Tudi kohezijski projekti za izvajanje preventivnih gradbenih protipoplavnih ukrepov še niso bili končani. Priložili so tudi informativni pregled protipoplavnih ukrepov in aktivnosti na tem področju, iz katerih naj bi bilo razvidno, da so se aktivnosti na tem področju v zadnjih nekaj letih močno okrepile.

Varuh je reševanje problematike protipoplavne varnosti spremljal določeno časovno obdobje in sklepno presodil, da stanje na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov v Republiki Sloveniji še vedno ni zadovoljivo. Pozitivno je pozdravil nekatere spremembe na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov, vendar vztrajamo, da se glede na dolgoletni problem aktivnosti še vedno odvijajo prepočasi.

Čeprav naj bi bili mnogi protipoplavni ukrepi države v sklepni fazi, Varuh opozarja, da prav njihova neizvedba, čeprav v sklepni fazi in le posamičnih ukrepov, odlaga doseg namena strategije protipoplavne varnosti, ki jo tovrstni ukrepi sestavljajo. Pri Varuhu ugotavljamo še, da se večji del ukrepov, za katere MOP zatrjuje, da so izvedeni, nanaša pretežno le na aktivacijo ali reorganizacijo finančnih sredstev, kar pa ne prinaša neposrednega učinka na zagotovitev protipoplavne varnosti. Poleg tega je treba izpostaviti, da aktivnosti pristojnih resornih organov še vedno ne dosegajo zadovoljive ravni.

Nismo in ne moremo biti zadovoljni z izkazano večletno zapoznelo odzivnostjo države. Zaradi zapoznelih in prepočasnih aktivnosti države bosta lahko v prihodnosti ogrožena življenje in zdravje ljudi, tudi premoženje, čemur pa se je mogoče deloma izogniti s pravočasnimi ukrepi ali vsaj zmanjšati morebitno škodo. Problematika zagotovitve protipoplavne varnosti vsekakor zahteva prednostno in celovito obravnavo. Varuh zato opozarja na nujnost hitrega in ustreznega ukrepanja države in znova poziva pristojne organe k čimprejšnji in učinkovitejši dokončni ureditvi protipoplavne varnosti v Republiki Sloveniji.