Varuh je v letu 2019 obravnaval malo pobud, povezanih s pravicami lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih oseb ter oseb z drugimi spolnimi identitetami (LGBTI+). Obravnavane pobude so se nanašale na enake možnosti in prepoved diskriminacije glede na spolno identiteto ali usmerjenost, ena pobuda pa je bila obravnavana v okviru družbenih dejavnosti.

Na pobudo dveh nevladnih organizacij smo posredovali pri Ministrstvu za zdravje za pridobitev odgovorov na njun poziv ministrstvu »k vzpostavitvi formalne ureditve postopkov potrditve spolne identitete za transspolne osebe«. Na področju družbenih dejavnosti smo obravnavali pobudo ravnateljice ene od osnovnih šol, ki se je na Varuha obrnila s prošnjo za podporo pri izvedbi dneva dejavnosti na temo sovražnega govora, na katerega je povabila tudi društvo Parada ponosa. S sodelovanjem tega društva se namreč ni strinjala skupina staršev. Varuh meni, da šolske dejavnosti, ki so namenjene ozaveščanju o prepovedi diskriminacije oziroma sovražnega govora na podlagi spolne usmerjenosti, ne posegajo nedopustno v pravico staršev do svobode vesti, če je navedena tema predstavljena na objektiven, kritičen in nevtralen način, ob upoštevanju sodobnih standardov v znanosti in izobraževanju. Seveda pa imajo starši, ki se s tovrstnimi dogodki ne strinjajo, svobodo izraziti svoje mnenje na ustrezen način.

Opozoriti želimo, da je Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) v letu 2019 izvedla do zdaj največjo anketo o LGBTI, v kateri je sodelovalo

140.000 oseb iz skupine LGBTI v EU (vključno z Združenim kraljestvom), Severni Makedoniji in Srbiji.17 Od prve ankete o LGBTI, ki jo je FRA izvedla leta 2012, je bilo na splošno doseženega le malo napredka. Čeprav se v nekaterih članicah EU spodbuja enakost spolnih manjšin, je na splošno vidno, da se osebe iz skupine LGBTI še vedno povsod spopadajo z negativnimi izkušnjami in v vsakdanjem življenju ne morejo biti, kar so. Podatki za Slovenijo (in EU) – ki govorijo sami zase – kažejo, da:

•     je 25 % vprašanih oseb iz skupine LGBTI dejalo, da se vedno ali pogosto izogibajo določenih krajev zaradi strahu pred napadom (povprečje v EU je 33 %);
•      je 37 % anketiranih oseb iz skupine LGBTI dejalo, da so zelo ali dokaj odprte glede svoje spolne identitete (povprečje v EU je 47 %);
•      se je 17 % vprašanih počutilo diskriminirano na delovnem mestu v zadnjem letu (povprečje v EU je 21 %);
•      je 34 % anketiranih oseb iz skupine LGBTI dejalo, da so bile v zadnjem letu tarče nadlegovanja (povprečje v EU je 38 %);
•      je 7 % anketiranih oseb iz skupine LGBTI policiji prijavilo fizični ali spolni napad nase (povprečje v EU je 14 %);
•      je bilo 10 % vprašanih oseb iz skupine LGBTI napadenih v petih letih pred anketo (povprečje v EU je 11 %);
•      je 34 % anketiranih oseb iz skupine LGBTI menilo, da se vlada uspešno bori proti predsodkom in nestrpnosti do oseb iz skupine LGBTI (povprečje v EU je 33 %);
•      se 64 % anketiranih oseb iz skupine LGBTI izogiba držanju za roke (povprečje v EU je 61 %);
•      se je 33 % vprašanih oseb iz skupine LGBTI počutilo diskriminiranih na vsaj enem področju življenja, kot so obiski lokalov, restavracij, bolnišnic ali trgovin (povprečje v EU je 42 %);
•     34 % mladih, starih od 15 do 17 let, v šoli skriva svojo spolno usmerjenost oziroma identiteto (povprečje v EU je 30 %);
•     jih je 33 % povedalo, da je nekdo v šoli pogosto ali vedno branil, podprl ali ščitil njihove pravice kot pravice oseb iz skupine LGBTI (kar je precej manj kot na ravni EU, kjer je povprečje 48 %);
•     je 62 % najstnikov, starih od 15 do 17 let, iz Slovenije dejalo, da so njihovi vrstniki ali učitelji pogosto ali vedno podprli osebe iz skupine LGBTI (povprečje v EU je 60 %);
•      je podoben odstotek vprašanih (32 %), kot je povprečje v EU (33 %), dejal, da so v izobraževanju v šolah pozitivno ali uravnoteženo obravnavali vprašanja glede LGBTI.

Od oseb iz skupine LGBTI, ki so se v zadnjem letu počutile diskriminirane, jih je v EU v povprečju samo 11 % o tem poročalo kakšni organizaciji ali instituciji. Najnižji odstotek pa je prav v Sloveniji, in sicer 3 %. To potrjuje majhno število pobud, ki jih je prejel Varuh. V povprečju je v EU sicer 61 % vprašanih slišalo za najmanj eno institucijo, ki deluje na področju enakosti, v Sloveniji pa je ta ozaveščenost bistveno manjša, takih je le 33 %. Je pa v Sloveniji 55 % vprašanih oseb iz skupine LGBTI ocenilo, da so se v zadnjih petih letih zmanjšali predsodki in nestrpnost do oseb iz skupine LGBTI (v EU je povprečje 40 %), da so se povečali, je menilo 15 % vprašanih (v EU 36 %).

V nadaljevanju so predstavljena priporočila Varuha in njegova dejavnost glede pravic LGBTI+.

Opozarjamo na tri pretekla priporočila Varuha iz poglavja 2.10 Enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije, ki se nanašajo na istospolno usmerjene in ostajajo neuresničena. Ta priporočila so:

• priporočilo št. 7 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj pri skupni normativni ureditvi spremembe spola oziroma pravnega priznanja spola čim prej začneta sodelovati ter se ob morebitnih spornih vprašanjih v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZDU-1 obrneta na Vlado Republike Slovenije, ki naj odloči o sporu in pripravi usmeritve za rešitev zadeve, oziroma da v skladu z drugim odstavkom 58. člena ZDU-1 od vlade zahtevata, da o tem vprašanju zavzame stališče;
  
  
• priporočilo št. 8 (2018), s katerim je Varuh priporočil predsedniku vlade, naj odloči, ali gre glede priprave predloga zakona, ki bo ustrezno urejal spremembo spola oziroma pravno priznanje spola, za projekt vlade, za vodenje katerega bi bilo treba v skladu s 63. členom ZDU-1 pooblastiti enega od ministrov;
  
  
• priporočilo št. 9 (2018), s katerim je Varuh priporočil Ministrstvu za zdravje, naj odloči, ali za trajno prepoved darovanja krvi moškim, ki so imeli spolne odnose z moškimi, obstajajo ustrezne pravne podlage.
  
  
  

2.8.3.1 Priporočila

V letošnjem poročilu se na pravice LGBTI+ nanaša naslednje priporočilo, ki je dano in obravnavano v poglavju 2.10 Enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije:

54. Varuh priporoča, naj medresorska delovna skupina za preučitev pravne ureditve spremembe oziroma pravnega priznanja spola v Republiki Sloveniji delo konča že v letu 2020 in naj pristojno ministrstvo še v istem letu pripravi predlog zakona, ki bo urejal pravno priznanje spola.

2.8.3.2 Dejavnost Varuha in spolna identiteta

Dejavnost Varuha glede pravic LGBTI+ in vprašanja spolne identitete je podrobneje predstavljena tudi v teh poglavjih Letnega poročila Varuha za leto 2019:

2.10 Enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije

2.10.2 Uresničevanje preteklih Varuhovih priporočil

2.9.3.10 Spolna identiteta

2.23 Družbene dejavnosti

2.23.3.3 Sodelovanje društva Parada ponosa pri izvedbi dneva dejavnosti na osnovni šoli je lahko tudi moteče