2.4 Brezposelni
2.4.1 Splošne ugotovitve in ocena stanja
Število obravnavanih zadev v letu 2019 je približno enako kot prejšnje leto, stopnja utemeljenosti pa je nižja kot v letu 2018, ko je bila 50-odstotna. Navedena statistika ob majhnem absolutnem številu zadev in zato z manjšim deležem ugotovljenih kršitev (utemeljenost) nima vsebinskega pomena, ki bi ga bilo morda treba dodatno obrazložiti.
Tudi v letu 2019 smo se srečevali s primeri neprimernega odnosa zaposlenih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) do brezposelnih oseb. Tovrstnih primerov nismo mogli preveriti, saj je popolnoma jasno, da prizadeti trdijo eno, »obdolženi« javni uslužbenci pa drugo. Ker pa je bilo podobnih zatrjevanj, ko so posamezniki navajali težave z zaposlenimi na ZRSZ, kar nekaj, ne nazadnje gre za ponovitve iz preteklih let, smo presodili, da to niso bila morebitna subjektivna doživljanja iskalcev zaposlitve, temveč dejanske težave, ki zahtevajo odziv pristojnih.
Kar nekaj obravnavanih primerov je bilo povezanih s težavami invalidnih oseb pri iskanju primerne zaposlitve. V konkretnih primerih, ki smo jih obravnavali, sicer nismo ugotavljali kršitev pravic invalidov ali njihove diskriminacije, saj so bili delodajalci zasebnega sektorja in smo zato pobudnikom večinoma svetovali, na katere organe oblasti naj se pritožijo. Kljub temu lahko zapišemo, da je invalidnost oziroma diskriminacija invalidov še vedno dejavnik, ki najbolj slabo vpliva na zaposljivost invalidov, predvsem zaradi diskriminatornega ravnanja delodajalcev, ki so ga v pobudah navajali invalidi, ter zaradi vpliva družbenih in fizičnih ovir na zaposljivost, kot so slabša usposobljenost zaradi ovir pri vključevanju v programe izobraževanja in drugo.
Pogosto se ne upoštevajo veljavni mednarodni pravni akti. Nacionalni (zakoni in podzakonski akti) namreč vedno ne upoštevajo mednarodnih standardov varstva pravic invalidov. Naj pri tem spomnimo le na 52. člen ustave z naslovom Pravice invalidov, na ratificirani Direktivo Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva) ter na Konvencijo OZN pravicah invalidov (konvencija). Ne glede na navedeno se invalidi tudi pri nas še vedno spoprijemajo s številnimi ovirami, ki jim otežujejo aktivno sodelovanje na različnih življenjskih področjih, vključno na področju zaposlovanja. Prav zato pogosto živijo v revščini na robu družbe, kar je še toliko bolj očitno, če nimajo pomoči družine ali družbene skupnosti.
Kot smo v letnih poročilih o delu Varuha že večkrat opozorili (2006, stran 40, 2007, stran 44, 2008, stran 54, 2011, stran 245 in nazadnje v poročilih za leto 2017 na straneh 334 in 335 ter za leto 2018 na strani 255) se zgoraj navedeno ni v ničemer spremenilo, zaznavamo težave v zvezi zagotavljanjem delovnih mest invalidom in glede zaščite njihovih delovnih mest. Delodajalec se tej dolžnosti lahko izogne le, če bi bili ukrepi zanj nesorazmerno breme. Pri tem se tehtajo potrebe delojemalca (fizični, psihični pogoji za delo, možnost dela s pripomočki, odstranitev gibalnih ali senzoričnih ovir, dodatno usposabljanje, prilagoditev delovnih nalog, delovnega časa) na eni strani ter dejanske potrebe in zmožnosti konkretnega delodajalca (narava dejavnosti, ekonomska zmožnost, vpliv ukrepov na poslovanje) na drugi strani, pa tudi dostopnost finančnih in drugih pomoči, npr. iz javnih virov. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) to dolžnost ustrezno urejata predvsem za osebe, pri katerih je invalidnost nastala v času trajanja zavarovanja oziroma delovnega razmerja. Večina ukrepov je razmeroma preprosta in so lahko uresničljivi, zato breme delodajalca praviloma ni veliko. Kritične so po našem mnenju zaposlovanje invalidov in obveznosti delodajalcev v zvezi s prilagoditvijo delovnih mest. V skladu z direktivo morajo delodajalci delavcem zagotoviti razumno prilagoditev (reasonable accomodation), pri čemer morajo zagotoviti, da ta prilagoditev ne povzroči nesorazmerne obremenitve za organizacijo. Razumna prilagoditev je tudi obveznost iz 5. člena konvencije. ZZRZI po našem mnenju te dolžnosti ne izpolnjuje v celoti. Izpolnitev obveznosti preprečevati posredno diskriminacijo le s pravico do zaposlitvene rehabilitacije ne zadostuje, enako velja tudi glede vezanosti samo na status invalida. Država ima namreč obveznost, da sprejme pozitivne ukrepe varstva in spodbujanja zaposlovanja invalidov. Obveznost zaposlovanja invalidov sicer izhaja iz 62. člena ZZRZI, ki določa splošno obveznost, zaposlovati invalide le za delodajalce, ki zaposlujejo več kot 20 oseb. Veljajo zaposlitvene kvote ali pa plačilo zaradi neizpolnjevanja teh kvot. Glede preprečevanja posredne diskriminacije imajo obveznosti v zvezi z razumno prilagoditvijo delovnih mest vsi delodajalci, tudi manjši. Ne dovolj jasna zakonska ureditev povzroča precej težav, zato znova opozarjamo, da se v skladu z mednarodnim pravom obveznost zagotovljanja razumne prilagoditve širi na vsa področja družbenega življenja, saj je celovito usmerjena v odpravljanje diskriminacije in posledic različnih oblik oviranosti, kot to določa konvencija.
Sprejeta zakonodaja. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E) je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 29. novembra 2019. Med ključnimi spremembami, ki jih prinaša omenjena novela, je zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila s 350 evrov bruto na približno 530 evrov bruto, kar podpiramo, saj se bo s tem izboljšal socialni položaj brezposelnih oseb.
2.4.2 Uresničevanje preteklih Varuhovih priporočil
Številna pretekla Varuhova priporočila, ki se nanašajo na brezposelne, žal ostajajo le delno uresničena ali celo v celoti neuresničena:
- priporočilo št. 52 (2018), naj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spremeni 63. člen Zakona o urejanju trga dela tako, da delavec ne bo izgubil pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, kadar zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Priporočilo ostaja neuresničeno. Ponavljamo ga že več let in pri njem v celoti vztrajamo, ne glede na takšne in drugačne vzroke za njegovo neupoštevanje, ki jih navaja ministrstvo in ki niso v skladu z razumnim dojemanjem obstoječe problematike. Tako samo opominjamo na zapis iz letnega poročila o delu Varuha za leto 2012 na strani 258, kjer smo izrecno izpostavili primer delavca invalida, ki mu je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ne da bi predhodno pridobil mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved delovnega razmerja, kar bi zaradi delavčeve invalidnosti moral storiti. Delavec tega ni vedel, na Zavodu Republike Slovenije na zaposlovanje se je oglasil po izteku 30-dnevnega roka od vročitve odpovedi o zaposlitvi, s tem pa zamudil rok za vložitev tožbe zoper takšno domnevno nezakonito odpoved in za uveljavljanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
- priporočilo št. 53 (2018), v katerem Varuh spodbuja MDDSZ in ZRSZ, naj evidenci o izvajanju ukrepov APZ dopolnita s podatki, kako so posamezni ukrepi APZ razporejeni med brezposelnimi osebami, o številu ukrepov, v katere je bila največkrat vključena posamezna brezposelna oseba, o številu brezposelnih oseb, ki sploh niso bile vključene v noben ukrep, ob upoštevanju regij, časa brezposelnosti in vključenosti posameznika v evidenco brezposelnosti. Z uresničevanjem priporočila nismo zadovoljni. Vlada je v odzivnem poročilu za leto 2018 na 2.–17. strani zapisala, da je priporočilo delno uresničeno, saj zavod določene evidence o izvajanju APZ že vodi. Navedeno drži, vendar je za doseganje preglednosti, sledljivosti in enake obravnave vseh iskalcev zaposlitve nujna uresničitev varuhovega priporočila v celoti.
Iz preteklih let (2013–2017) so še aktualna neuresničena priporočila:
- priporočilo št. 67 (2016) in št. 72 (2017) o nujno potrebni spremembi 63. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) tako, da delavec ne bo izgubil pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, ker v 30 dneh od vročitve odpovedi o zaposlitvi ni vložil tožbe o njeni nezakonitosti, če je za kršitve ali nezakonitost odpovedi o zaposlitvi izvedel šele pozneje;
- priporočilo št. 73 (2017) o spremembi ZUTD tako, da se staršem čas starševskega dopusta ne bo štel za prekinitev časa, potrebnega za vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja;
- priporočilo št. 134 (2013) o pripravi sprememb 50. člena ZUTD, ki bodo izjemoma zaradi narave posameznega dela (npr. osebna asistenca) in ob upoštevanju izjemnih okoliščin (npr. bolezensko stanje brezposelne osebe) omogočale opravljanje javnega dela z isto brezposelno osebo pri istem izvajalcu javnih del dlje, kakor je to zakonsko omejeno na 24 mesecev.
2.4.3 Nova priporočila in dejavnosti Varuha
2.4.3.1 Priporočila
Na podlagi obravnavanih vsebin Varuh vsem pristojnim organom oblasti priporoča:
30. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje naj proučita vsebino seminarjev in delavnic, ki so v okviru ukrepov APZ na voljo brezposelnim osebam, izvedeta ocenjevanje in analizo ter ugotovita, ali je udeležba povečala zaposljivost udeleženca izobraževanja (stalna naloga).
31. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj analizira učinkovitost služb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in glede na ugotovitve sprejme organizacijske ukrepe (stalna naloga).
32. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj sprejme ukrepe za skrajšanje čakalnih dob za vključitev v programe zaposlitvene rehabilitacije (stalna naloga).
33. Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj zagotovi zadostna sredstva za izvajanje ukrepov APZ s ciljem zmanjševanja brezposelnosti (stalna naloga).
34. Varuh ponovno priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj spremeni 63. člen Zakona o urejanju trga dela tako, da delavec ne bo izgubil pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, kadar zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.
35. Varuh spodbuja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, naj obstoječe evidence o izvajanju ukrepov APZ dopolnita s podatki, kako so posamezni ukrepi APZ razporejeni med brezposelnimi osebami, o številu ukrepov, v katere je bila največkrat vključena posamezna brezposelna oseba, o številu brezposelnih oseb, ki sploh niso bile vključene v noben ukrep, ob upoštevanju regij, časa brezposelnosti in vključenosti posameznika v evidenco brezposelnosti.
2.4.3.2 Dejavnosti Varuha
PRIMER IZ DELA VARUHA
Uporaba pravnih sredstev za odpravo nepravilnosti odločitev organov oblasti mora biti izjema in ne pravilo.
www.varuh-rs.si/sl/obravnavane-pobude/primer/uporaba-pravnih-sredstev-za-odpravo-nepravilnosti-odlocitev-organov-oblasti-mora-biti-izjema-in-ne-p-1/
2.4.3.2 Brezposelni v drugih poglavjih letnega poročila
Problematika brezposelnih je v letnem poročilu obravnavana tudi v poglavju 2.10 Enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije in sicer v naslednjih razdelkih:
2.10.3.1 Priporočila
59. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj v zvezi z vpisom v evidenco brezposelnih oseb prouči bistveno slabšo obravnavo državljanov t. i. tretjih držav v primerjavi z državljani držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije in nato po potrebi tudi poskrbi za ustrezne spremembe v zvezi s tem.
2.10.3.8 Zakaj se v zvezi z vpisom v evidenco brezposelnih oseb in pravicami, ki so (lahko) vezane na ta vpis, bistveno drugače obravnavajo državljani tretjih držav (v primerjavi z državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije)?
· Posebej o položaju oseb s priznano mednarodno zaščito
· Posebej o položaju oseb, ki imajo status rezidenta za daljši čas
