Zagovorništvo otrok je z uveljavitvijo novele Zakona o varuhu človekovih pravic leta 2017 postalo Varuhova redna naloga. Podrobneje smo o zagovorništvu pisali v poročilu za leto 2018, strokovni javnosti pa na petih posvetih (v Mariboru, Kopru, Murski Soboti, Celju in Novem mestu), kjer nas je presenetila velika udeležba strokovnih delavcev centrov za socialno delo, sodišč, pa tudi šol, vrtcev, zdravstva, policije in nevladnih organizacij.

Na posvetih smo posebno pozornost namenili predstavitvi posameznih primerov, seveda v anonimizirani obliki, saj se s konkretnimi življenjskimi primeri najbolje predstavijo prednosti zagovorništva, pa tudi njegove (omejene) možnosti. Še vedno Varuh vsako leto prejme več neutemeljenih predlogov za postavitev zagovornika, ki jih moramo zavrniti, saj bodisi otrok potrebuje zastopnika v določenem pravnem postopku bodisi organ, ki vodi postopek, ocenjuje, da bi zagovornik lahko uspešno nadomestil potrebno izvedensko mnenje. Varuh pri svojem delu ugotavlja, da je poznavanje in razumevanje instituta zagovorništva otrok še vedno zelo različno, zato bo s predstavitvami zagovorništva za širšo strokovno javnost nadaljeval tudi v letu 2020.

Od 15. aprila 2019 se je začel uporabljati v celoti tudi Družinski zakonik (v nadaljevanju: DZ), ki je izvajanje pravice otroka do zagovornika vezal na začetek uporabe posebnega zakona o zagovorništvu.

Varuh je v okviru zagovorništva otrok od začetka uporabe DZ že večkrat obravnaval predlog bodisi enega od staršev bodisi mediatorja ali sodišča, ki je staršema predlagalo mediacijo, da bi v mediacijski postopek posredno vključili tudi mladoletne otroke.

V nekaj primerih smo tako z izjavo otroka, ki je nastala v procesu zagovorništva, ob soglasju staršev in otroka seznanili tudi mediatorja. V pogovoru z nekaterimi mediatorji in odvetniki so ti izražali željo, da bi mnenje otroka pogosteje vključili v mediacijski postopek, vendar zagovorništva ne poznajo dovolj dobro. Predlagali so, naj se z zagovorništvom seznani širši krog mediatorjev in odvetnikov.

Vključevanje otrok v postopke mediacije je 23. septembra 2019 na svoji seji obravnaval tudi Strokovni svet za zagovorništvo otrok, ki po Zakonu o varuhu človekovih pravic spremlja izvajanje zagovorništva otrok. Sprejel je stališče, da če ima otrok zagovornika in se starša vključita v mediacijo, se izjava otroka s soglasjem staršev in otroka pošlje tudi mediatorju. Če zagovorništvo še ni končano, se mediator seznani z zagovorništvom, da ne bi bila mediacija končana brez seznanitve z mnenjem otroka.

Strokovni svet je opozoril tudi na potrebno previdnost pri morebitnem neposrednem vključevanju otrok v mediacijo, saj to lahko po nepotrebnem dodatno obremeni otroka, kadar je otrok že vključen v zagovorništvo ali so izpolnjeni vsi pogoji, da zagovornika dobi. Pri tem pa je pomemben tudi časovni vidik, zato morajo pristojne institucije (npr. CSD, sodišče) pravočasno opozoriti starša na možnost zagovorništva.

Po mnenju Strokovnega sveta je ključno, da so mediatorji seznanjeni z zagovorništvom, zato od Varuha pričakuje, da zagotovi, da bo zagovorništvo obravnavano v izobraževanju za nove mediatorje in pri nadaljnjih obveznih izobraževanjih za aktivne mediatorje.

Z namenom izmenjave stališč in predstavitve Varuhove prakse v zvezi z navedeno temo smo v oktobru 2019 povabili na sestanek predstavnike obeh pristojnih ministrstev, tj. Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za pravosodje ter Centra za izobraževanje v pravosodju in Skupnosti centrov za socialno delo, ki sta odgovorna za izobraževanje mediatorjev na področju pravosodja oziroma sociale. 

Razlog za sestanek je bila tudi večmesečna zamuda pri pripravi Pravilnika o izvajanju mediacije po DZ (pravilnik), s katerim je urejen postopek mediacije po DZ ter pravila za delo, izobraževanje in nadzor nad delom mediatorjev po DZ.

Udeleženci sestanka so se v celoti strinjali z mnenjem Strokovnega sveta za zagovorništvo otrok. Predstavniki Varuha smo opozorili tudi na razlago 210. člena v komentarju DZ (ur. B. Novak), ki predvideva neposredno vključitev otroka v mediacijo, kar je le izjemoma lahko v korist otroka, in še to takrat, ko se starša že dogovorita o ključnih zadevah, kar ne omogoča aktivnega sodelovanja otroka.

Kakor so nam pristojni na sestanku v oktobru obljubili, je bil pravilnik naposled le sprejet v decembru, kar pa še vedno ne zadošča, da bi se mediacija na centrih za socialno delo že lahko začela izvajati, saj pravilnik predvideva še številne naloge, ki morajo biti prej izpolnjene. Dogovorili pa smo se, da bo zagovorništvo otrok predstavljeno v različnih izobraževanjih Centra za izobraževanje v pravosodju. 

Varuh ugotavlja, da je odločitev glede vključitve otroka v mediacijo večplastna in bi zahtevala širšo strokovno razpravo, tako med pripravljavci in razlagalci DZ kakor tudi izvajalci mediacije in njihovimi posredniki, centri za socialno delo in sodišči.

Glede na zelo različna stališča o tem, kdaj in na kakšen način vključiti otroka v mediacijo, in zelo različno prakso, kakor nam je znana iz obravnav pobud, bo Varuh tudi v prihodnje skrbno spremljal delo pristojnega ministrstva na tem področju z namenom, da bi se zakonska določba v praksi zares uporabljala  z namenom pogostejšega sodelovanja  otrok pri odločanju o njihovi prihodnosti, ne da bi bile s tem otrokom povzročene nove stiske.

Glede na novo področje, ki utegne zajeti institut zagovorništva, pa bo Varuh v prihodnje tudi zagovornike seznanil s pravili mediacije, da bodo lahko dali otroku ustrezne informacije, kadar bo to potrebno.

Varuh v okviru aktivnosti, ki potekajo pri zagovorništvu otrok, opaža tudi nedosledno izvajanje 3. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, saj dolgotrajnost postopkov, v katerih je udeležen otrok, nedvomno ni v njegovo korist. Organi bi morali izrabiti vse pravne in postopkovne možnosti, da bi bili vsi postopki, v katerih je udeležen otrok, izpeljani čim hitreje. Postavljanje izvedenca, včasih celo več izvedencev v enem primeru, je ena ključnih ovir pri reševanju dolgotrajnosti postopkov na sodiščih, saj je sodnih izvedencev premalo in so prezasedeni glede na število primerov, ki jim jih dodeli sodišče, zaradi česar se postopki zavlečejo nerazumno dolgo.

Z uveljavitvijo Zakona o nepravdnem postopku od 14. marca 2019 ne bi smelo biti več pravnih ovir za polno uveljavljanje pravic otrok iz 12. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

V letu 2019 je Varuh prejel 88 pobud za postavitev zagovornika, od tega je bil zagovornik postavljen v 37 primerih, v 23 primerih niso bili izpolnjeni pogoji za postavitev zagovornika, 28 primerov, ki so se začeli obravnavati v letu 2019, pa teče tudi v letu 2020.

Najpogosteje, tj. v 44 primerih, so bili pobudniki starši, v 25 primerih sodišče, v 13 primerih CSD, v 6 primerih pa drugi. Med pobudniki v lanskem letu ni bilo otrok.

Kar zadeva regijsko razporeditev, velja poudariti, da je bilo med 65 otroki (39 deklic in 26 dečkov), ki so dobili zagovornika, 17 otrok z območja Gorenjske, 14 otrok z območja severovzhodne Slovenije, 9 otrok z območja Primorske, Krasa in Notranjske, 8 otrok z območja Ljubljane in okolice in prav toliko z območja Celja, Koroške in Zasavja, 5 otrok z območja Dolenjske in Posavja ter 4 otroci z območja Goriške.

S soglasjem staršev je bil zagovornik postavljen 48 otrokom, dvema je bil postavljen s soglasjem otroka, starejšega od 15 let, 15 otrokom je bil postavljen s sklepom sodišča, medtem ko z odločbo CSD v letu 2019 ni bil zagovornik postavljen nobenemu otroku.

Skupaj je bilo opravljenih 591 srečanj z otroki, kar je največ v zgodovini zagovorništva otrok, povprečna starost otroka pa je bila 10,8 let.

Za novega zagovornika oziroma zagovornico je opravilo izpit 11 oseb, 15 novih zagovornic in zagovornikov je končalo teoretični del izobraževanja za zagovornike. Ob koncu leta 2019 je bilo na seznamu pri Varuhu 63 zagovornikov.

V letu 2019 smo oblikovali 7 supervizijskih skupin na območju celotne države, v vsaki od njih pa so izvedli 20 ur supervizije, vsi zagovorniki pa so se udeleževali območnih supervizij vsak drugi mesec pri svojem območnem koordinatorju. Intervizija za območne koordinatorje je potekala v prostorih Varuha, izvedenih je bilo 10 srečanj.

Strokovno izpopolnjevanje zagovornikov je potekalo 25. maja 2019 v Ljubljani, dvodnevni strokovni posvet pa 11. in 12. oktobra v Portorožu.

V letu 2020 bomo nadaljevali z regijskimi posveti o zagovorništvu po Sloveniji, saj se je tovrstna praksa izkazala za zelo učinkovito glede seznanjanja strokovne javnosti o institutu zagovorništva otrok.

Priporočilo št. 13: Tudi v primerih zagovorništva otrok Varuh ugotavlja, da pomanjkanje sodnih izvedencev v družinskih zadevah lahko vodi v kršitve pravic otrok, zato je potrebno takojšnje ukrepanje pristojnih.

PRIMERI IZ DELA VARUHA

Zagovorništvo otrok v dolgotrajnih sporih med staršema

Obravnava predloga za postavitev zagovornika otroku v postopku spremembe stikov

Družinski zakonik uvaja možnost vključitve otroka v mediacijo – neposredno ali prek zagovornika otroka?

Več primerov iz dela zagovornikov otrok je predstavljenih v spletni različici Letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2019, na spletni strani www.varuh-rs.si.