Varuh izvaja tudi naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma (DPM). Republika Slovenija je namreč z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS, št. 114/06 – Mednarodne pogodbe, št. 20 z dne 9. 11. 2006) izjavila: »Pristojnosti in naloge državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu, skladno s 17. členom, izvršuje Varuh človekovih pravic, v dogovoru z njim pa tudi nevladne organizacije, registrirane v Republiki Sloveniji ter organizacije, ki so pridobile status humanitarne organizacije v Republiki Sloveniji.«

Namen izvajanja nalog DPM je okrepiti varstvo oseb z odvzeto prostostjo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Pri izvajanju nalog in pooblastil DPM obiskuje vse kraje v Sloveniji, kjer so ali bi lahko bili nameščeni posamezniki, ki jim je z aktom oblastnega organa odvzeta prostost. Gre za preventivne obiske, katerih namen je preprečiti mučenje ali drugo slabo ravnanje, še preden se zgodi.

Kraji odvzema prostosti v Sloveniji:
•    vzgojno-izobraževalni zavodi (VZ),
•    nekateri socialnovarstveni zavodi – domovi starejših (SVZ) in posebni SVZ,
•    psihiatrične bolnišnice (PB),
•    Center za tujce (CT) in azilni dom,
•    prostori za pridržanje v Slovenski vojski,
•    prostori za policijsko pridržanje oziroma zadržanje na policijskih postajah (PP) in Center za pridržanje Ljubljana,
•    zavodi za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) z vsemi svojimi oddelki in Prevzgojni dom Radeče ter
•    vsi drugi kraji po 4. členu Opcijskega protokola (npr. policijska intervencijska vozila ipd.).

Varuh naloge državnega preventivnega mehanizma izvaja od pomladi 2008. Delo je organizirano v obliki notranje organizacijske enote Varuha. Enoto vodi namestnik varuha Ivan Šelih. Poleg njega v enoti delujejo še trije uradniki: diplomirani varstvoslovec – specialist kriminalističnega preiskovanja, ki je odgovoren za obiske zavodov za prestajanje kazni zapora, policijskih postaj, centra za tujce in azilnega doma, mag. pravnih znanosti, pristojen za obiske socialnovarstvenih zavodov in psihiatričnih bolnišnic, ter univ. dipl. pravnica, ki je v okviru svojih delovnih obveznosti odgovorna tudi za obiske vzgojnih zavodov socialnovarstvenih zavodov.

Vsaka skupina, ki opravlja obisk, je sestavljena iz predstavnikov Varuha in izbranih organizacij. Nevladne organizacije, ki so v letu 2019 z Varuhom sodelovale pri izvajanju nalog DPM, so: Novi paradoks (NP) s štirimi člani, Humanitarno društvo Pravo za VSE (Pravo za VSE) s sedmimi člani, Slovenska karitas (Karitas) z dvema članoma, SKUP – skupnost privatnih zavodov (SKUP) s petimi člani, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC s štirimi člani, Mirovni inštitut (MI) s petimi člani, Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) s sedmimi člani in na novo še Spominčica – Alzheimer Slovenija (Spominčica) s štirimi člani ter Slovenska fundacija za UNICEF (UNICEF) s tremi člani.

DPM je leta 2019 opravil 63 obiskov v Sloveniji, kjer so nameščeni posamezniki, ki jim je z aktom oblastnega organa odvzeta prostost, in sicer 27 PP, šest ZPKZ in Prevzgojni dom Radeče, CT, dve PB, 19 SVZ (domov starejših) in 4 VZ oziroma mladinske domove ter več stanovanjskih skupin, ki delujejo v okviru teh zavodov. Vsi obiski (razen obiska Enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, ker je šlo za prvi obisk DPM v tej instituciji) so bili opravljeni brez predhodne najave. V 37 primerih je šlo za redne obiske, 13 je bilo kontrolnih (ob katerih smo zlasti preverjali dejansko uresničitev priporočil DPM s preteklih obiskov) in 13 tematskih (ob teh obiskih smo bili osredotočeni na določeno, vnaprej izbrano temo). Od 63 obiskov smo jih 50 opravili dopoldne, 13 pa popoldne. Prvič smo tudi obiskali tri lokacije, na katerih deluje Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu.

O vsakem obisku DPM pripravi izčrpno (končno) poročilo o ugotovitvah o obiskani ustanovi. To poročilo vsebuje tudi predloge in priporočila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in izboljšanje stanja, vključno z ukrepi za zmanjšanje možnosti nepravilnega ravnanja v prihodnje. Poročilo se pošlje pristojnemu organu (tj. nadrejenemu organu obiskane ustanove), in sicer s predlogom, da ta v postavljenem roku zavzame stališče do navedb ali priporočil v tem poročilu in jih sporoči Varuhu. S poročilom se seznani tudi obiskana ustanova, v nekaterih primerih (kadar gre za obiske socialnovarstvenih ustanov, psihiatričnih bolnišnic in vzgojnih zavodov) pa se izdela tudi predhodno poročilo.

Vsa priporočila in odzive pristojnih nanje z obiskov DPM v letu 2019 objavljamo v posebnih pregleglednica, pripravljenih po obiskanih institucijah, na spletišču Varuha.  V preglednici so navedeni celotno priporočilo, nato kratko pojasnilo priporočila, če je to potrebno, vrsta priporočila (sistemsko, splošno ali individualno), ključna beseda, odziv na priporočilo in komentar odziva, če je potreben, ugotovitve s kontrolnega obiska in odziv na te ugotovitve. V preglednico vnašamo tudi dobre prakse in pohvale, ki smo jih podali pri svojem delu. Na podlagi prejetih odzivov (obiskane institucije oziroma nadrejenega organa) na naša priporočila ugotovimo, ali je obiskana ustanova ali/in nadrejeno ministrstvo sprejelo priporočilo DPM, ga izvedlo ali pa ga ni sprejelo. Uresničitev priporočil redno preverjamo tudi ob naslednjih obiskih v zadevnih ustanovah in po potrebi tudi s kontrolnimi obiski.

Državni preventivni mehanizem vsako leto pripravi tudi poročilo o svojem delu. Poročilo DPM za leto 2019 je že dvanajsto. Tiskano je v ločeni publikaciji, vendar je sestavni del rednega Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2019. Obe poročili sta objavljeni na Varuhovem spletišču.

DPM lahko predloži tudi predloge in pripombe k veljavnim ali predlaganim zakonom (19. člen Opcijskega protokola). To možnost Varuh v vlogi DPM uporablja že pri pripravi posameznih priporočil, neposredno pa v postopku priprave posameznih zakonov ali njihovih sprememb in dopolnitev na področju omejitev osebne svobode. Tako smo v letu 2019 sodelovali v delovni skupini Ministrstva za zdravje za pripravo sprememb Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), podali smo pripombe in predloge na osnutek Zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. Prav tako smo s pripombami sodelovali tudi pri pripravi Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvrševanju kazni zapora in drugih predpisov.