Lorena Božac Deležan; Ženska svetovalnica

Ženska svetovalnica je nevladna organizacija, ki se že od leta 1993 ukvarja s problematiko nasilja nad ženskami. V okviru svojih programov pomoči nudi ženskam, ki so žrtve nasilja, psihosocialno pomoč in sicer v obliki telefonskih pogovorov, individualnega svetovanja, podpornih skupin za ženske, žrtve nasilja v družini, zagovorništva in kratkoročne namestitve v Kriznem centru ženske svetovalnice.

V letu 2002 se je na Žensko svetovalnico po pomoč obrnilo 636 žensk, ki so doživljale nasilje v družini.
V prvem polletju leta 2003 se je na Žensko svetovalnico obrnilo 390 žensk.

Ženska svetovalnica se že od začetka svojega delovanja zavzema za uresničevanje človekovih pravic žensk, ki doživljajo nasilje. V letih našega delovanja se je pokazalo, da ženske, ki se na nas obračajo po pomoč najbolj pogosto nasilje doživljajo prav v družinskem krogu in sicer največkrat s strani partnerjev.

Področje preprečevanja nasilja v družini je potrebno urediti celovito, saj se kaže da parcialne rešitve ne peljejo do tistega kar bi žrtve najbolj potrebovale – zaščite pred nasilnimi dejanji ter intenzivne podpore in pomoči. Za reševanje te problematike pa se nam zdi najbolj potrebno sodelovanje vseh tistih, ki se pri svojem vsakodnevnem delu srečujejo z žrtvami nasilja v družini in sicer s ciljem pomoči in podpore njegovim žrtvam.

Spremembe je potrebno sprejeti  z uskladitvijo zakonov, ki se področja dotikajo in bistveno vplivajo na možnosti pomoči žrtvam, ki nasilje doživljajo.

Številni zakoni žrtvam onemogočajo ureditev situacije in otežujejo njihov odhod od nasilnega partnerja. Spremembe v stanovanjski, kazenski, družinski itn .zakonodaji naj bi omogočile aktivnejše delovanje in sodelovanje služb s ciljem zaščite žrtev nasilja v družini.

Trajanje različnih sodnih in izvensodnih postopkov v katerih so udeležene žrtve nasilja v družini je nujno potrebno zmanjšati, saj za žrtve pomenijo dodatno breme in retraumatizacijo.  

Žrtve se ob iskanju pomoči in podpore velikokrat srečujejo z nepoznavanjem dinamike nasilja v družini in posledic, ki jih dolgotrajno nasilje pušča na žrtvah in s pristopi, ki so še vedno obremenjeni s predsodki in sterotipi. Zato se zdi nujna uvedba obveznega izobraževanja vseh strok, ki se z nasiljem v družini srečujejo,  katerega glavni cilj bo pridobivanje potrebnih znanj za pravilno komunikacijo z žrtvami in vzpostavitev nične tolerance do nasilja. Prav izobraževanje je nujni pogoj za uspešen multidisciplinaren pristop pri reševanju problematike nasilja v družini.

Nasilje v družini je resen problem družbe, ki ga je mogoče rešiti samo s sodelovanjem različnih strok ter vladnih in nevladnih organizacij, s prilagoditvijo zakonodaje in postopkov, ki bodo žrtvam prijazni in ki jim bodo dajale vse možnosti za izhod iz situacije in za življenje brez nasilja.