Varuh se je konec decembra 2018 seznanil s primerom pobudnice, ki je bila v bolniškem staležu in je čakala odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) o podaljšanju bolniškega staleža. Odločbe ni prejela, zato ji izbrana zdravnica ni mogla izdati potrdila o bolniški odsotnosti. Delodajalec pobudnice je pričakoval, da mu pobudnica pravočasno dostavila potrdilo o bolniški odsotnosti, sicer bo imela ves mesec neplačano odsotnost iz dela. Pobudnica se je obrnila na ZZZS, vendar neuspešno. Na ZZZS je pridobila informacijo, da je odločba zanjo že napisana, vendar še ni podpisana. Razlog je v odsotnosti imenovanega zdravnika, ki je vodil postopek in naj bi se vrnil januarja 2019.
Varuh je na ZZZS opravil več telefonskih klicev. Govorili smo z vodjo imenovanih zdravnikov (v nadaljevanju: Vodja), ki je potrdila, da je zdravnik, ki vodi postopek, odsoten in da se vrne po novem letu. Dodala je, da sme v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku samo on podpisati odločbo. Vodji smo pojasnili, da je zadeva nujna, saj bo sicer pobudnica ostala brez finančnih sredstev za cel mesec. Vodja je povedala, da ne more pomagati in da težav ZZZS nihče ne razume. Bolniških odsotnosti je vedno več, število referentov, ki rešujejo in vodijo zadeve, pa enako ali manj. Pojasnimo, da jih sicer lahko razumemo, vendar je treba razumeti tudi pobudnico, ki bo ostala brez sredstev in da je zamuda na strani ZZZS. Vodja pojasni, da vidi edino možnost za rešitev v tem, da pobudničina izbrana zdravnica pokliče strokovno delavko ZZZS. Ta bo pobudnici dala številko odločbe.
Pobudnica strokovne delavke ni mogla priklicati, zato se je obrnila na Vodjo, ki ji je posredovala številko odločbe. Vendar številka odločbe brez datuma veljavnosti odločbe ne zadostuje za izdajo potrdila o bolniški odsotnosti. Pobudnica je znova poklicala Vodjo, ta pa ji je med pogovorom odložila telefon, ne da bi ji povedala datum veljavnosti odločbe. Ji je pa pojasnila, da naj bi bila njena odločba že odpremljena. Pobudnica se je osebno napotila v prostore Območne enote ZZZS Ljubljana v upanju, da odločba morda še ni bila odpremljena. Odločbo je dobila v vložišču Območne enote ZZZS Ljubljana.
Varuh je bil nemalo presenečen nad odnosom Vodje in strokovne sodelavke, s katero je komunicirala pobudnica. Nesprejemljivo se nam je zdelo, da prihaja do situacij, kot je bila pobudničina in nerazumljivo ravnanje imenovanega zdravnika, ki je vodil postopek in pustil nedokončano odločbo, ne da bi poskrbel za njeno pravočasno obravnavo in odpremo. V tem vidimo tudi odgovornost Vodje imenovanih zdravnikov. Tudi pojasnila, da je imenovanih zdravnikov premalo, da delodajalci načeloma razumejo, če so odločbe izdane »malo pozneje« itd., morda do določene mere držijo, vendar ne pri delodajalcu pobudnice. Nikakor pa te navedbe ne odtehtajo odnosa Vodje in strokovne sodelavke, ki ga je bil deležen tudi Varuh in ki kaže na popolno nerazumevanje stiske pobudnice, ki se je poleg bolezni, morala ukvarjati še s tem, da bo delodajalcu pravočasno predložila potrdilo o bolniškem staležu. Pa tudi delodajalci niso dolžni izkazati razumevanja za razloge prepozne izdaje odločb.
Varuh je pobudo ocenil za utemeljeno. ZZZS smo predlagali, da:
- uredi sistem vodenja postopkov in podpisovanja odločb na način, da se v primeru odsotnosti zdravnika, ki vodi primer omogoči podpis drugi osebi. Trenutni način, kot se je izkazalo v primeru pobudnice, je za zavarovance izrazito neugoden.
- V primerih, ko zamuja z izdajo odločbe o bolniškem staležu, naj ZZZS samoiniciativno poišče konstruktivno rešitev, ki bo najbolj ugodna za zavarovanca. Predlagamo tudi, da zavarovancu pomaga pri težavah, ki mu jih je z zamudo pri odločanju povzročil pri delodajalcu.
ZZZS smo tudi seznanili s svojo ugotovitvijo, da je zamuda pri odločanju nastala pri njih. Na podlagi tega ugotavljamo, da je ZZZS kršil načelo dobrega upravljanja in neupravičeno zavlačeval postopek izdaje odločbe o upravičenosti do bolniškega staleža. 9.3-1/2019
