Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki ga zaznamujemo 6. oktobra, varuh človekovih pravic Peter Svetina ocenjuje, da položaj oseb s cerebralno paralizo v Sloveniji ni zadovoljiv. Nimajo enakih možnosti, da bi zaživele kar se da polno in po svojih željah, še vedno so deležne tudi predsodkov. Zanje so zaposlitvene možnosti izredno majhne, samostojno življenje ostaja samo želja, mnoge že od ranega otroštva poznajo večinoma institucionalno skrb. »Osebe s cerebralno paralizo imajo prav tako pravico živeti v okolju, kjer se počutijo doma, v okolju, kjer sami želijo biti. Da bi od želja prešli k njihovi uresničitvi, je nujno poskrbeti za možnosti: oblikovati deinstitucionalizirane nastanitvene možnosti in v njih zagotoviti ustrezno pomoč pri izvajanju vsakodnevnih opravil. Na eni strani je treba povečati možnosti oseb s cerebralno paralizo, na drugi družinske člane razbremeniti pretirane skrbi,« poudarja varuh.

Družine, v katerih odraščajo osebe s cerebralno paralizo, se zaradi visokih stroškov različnih terapij, ki prispevajo k večji kvaliteti življenja teh oseb, nemalokrat soočajo s kruto izbiro med osnovnimi potrebami družine in potrebami posameznega člana. »Država mora tem družinam pomagati, da ne bodo postavljene v situacijo, ko bi morale tehtati med tem, ali dati na mizo hrano ali poskrbeti za terapijo družinskega člana,« je slikovit varuh.

»V okolju, ki jim bo zagotavljalo primerljivo kakovost življenja, si ne želijo živeti le invalidi, pač pa tudi vsi, ki jih spremljajo v življenju,« meni varuh. Zato je treba pospešiti odpravljanje arhitekturnih ovir, zagotavljati inkluzijo v izobraževanju, povečati možnosti zdravstvenih in socialnih storitev in programov, razširiti priložnosti za socializacijo in prostočasne aktivnosti, omogočiti dostop do novih tehnologij, pa tudi prisluhniti njihovim potrebam in jih vključiti v procese sprejemanja odločitev, najmanj tistih, ki zadevajo njihove pogoje bivanja in dela,« še meni Svetina.

Delovanje različnih nevladnih organizacij na tem področju varuh ocenjuje kot nepogrešljivo. »Brez ozaveščanja o tem, da je nujno odpravljati razlike med vsakodnevnimi okoliščinami in realnimi zmožnostmi oseb, ki živijo s posledicami cerebralne paralize, bi bili v družbi prikrajšani za paleto različnosti. Brez prizadevnih posameznikov in organizacij pa zanje ne bi bili storjeni niti drobni premiki,« meni varuh.

»Vsak med nami ima določene kvalitete in sposobnosti, vsakdo je unikaten in lahko s svojo edinstveno pojavnostjo prispeva k družbeni blaginji. V spoznavanju naše različnosti in v sodelovanju lahko sooblikujemo spodbudno okolje, v katerem lahko vsakdo po svoji izbiri prispeva kolikor lahko, in s tem doda gradnik za boljši jutri vseh,« poziva varuh človekovih pravic Peter Svetina ob svetovnem dnevu cerebralne paralize.