Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) lahko na podlagi 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12) z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti predpisa, ki “nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine”.
Varuh je v petek, 15. 2. 2019, na Ustavno sodišče Republike Slovenije (Ustavno sodišče) vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS 43/2018 z dne 22. 6. 2018), saj meni, da so z izpodbijano Uredbo kršene naslednje določbe Ustave Republike Slovenije:
• načelo pravne države iz 2. člena Ustave RS,
• skladnost s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo iz 8. člena Ustave RS,
• enakost pred zakonom iz 14. člena Ustave RS,
• pravica do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS,
• določila o prenehanju funkcije predsednika in ministrov vlade iz 115. člena Ustave RS ter
• usklajenost pravnih aktov iz 153. člena Ustave RS.
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po oceni Varuha posega na področja Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), hkrati pa je v več členih tudi v nasprotju z ZVO-1. Podzakonski predpisi morajo biti v skladu z Ustavo RS, mednarodnimi akti in zakoni. Ker Uredba ni v skladu z zakonom, je tudi v neskladju z Ustavo RS, prav tako pa je neskladna z Aarhuško konvencijo in drugimi mednarodnimi dokumenti.
Varuh je na podlagi vsega navedenega Ustavnemu sodišču predlagal, da oceni ustavnost in zakonitost Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS 43/2018 z dne 22. 6. 2018) in ugotovi, da je Uredba v celoti neustavna ter jo razveljavi.
ENOC
Varuh vložil prvo zahtevo za oceno ustavnosti na področju okolja in prostora
![](/fileadmin/_processed_/d/1/csm_SODELOVANJE_-_OKOLJE_-_RAST_hands-gdf3486539_1920_c2ce9b0cdf.jpg)
Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC) je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.
Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.
Cilj držav, vključenih v ENOC, je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.
V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.
Članice ENOC-a so avtonomne in
- nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
- preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
- spodbujajo ustrezne raziskave,
- sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.
Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)