Ekscelence, spoštovani gostje, gospe in gospodje!
Prisrčen pozdrav vsem, ki ste se odzvali vabilu na današnje srečanje ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Trdno verjamem, da nas vse tukaj zbrane druži kratka misel velikega Slovenca Antona Trstenjaka: Za človeka gre! Prepričan sem, da je to tudi najkrajša opredelitev namena splošne deklaracije človekovih pravic. Z njo pa lahko na kratko povzamemo tudi nalogo in vsebino prizadevanj varuha človekovih pravic, pa tudi prizadevanja vsakogar od vas, ki s svojim delom ali pri svojem delu skrbi za upoštevanje in spoštovanje enakega dostojanstva in pravic vsakega človeka.
Vstopamo v petdeseto leto odkar je bila razglašena splošna deklaracija človekovih pravic. Ob praznovanju te pomembne obletnice bo posebna pozornost posvečena pregledu stanja na področju človekovih pravic. Prepričan sem, da je jubilejno leto tudi priložnost za odpravo čimveč problemov, ki še obstajajo v naši državi.
Dogodek, ki je bil letos na področju varovanja človekovih pravic v naši državi vsekakor poseben in pomemben, je bila prva obravnava letnih poročil varuha človekovih pravic za leti 1995 in 1996 v državnem zboru, kjer so se poslanci seznanili s številnimi problemi, ki jih v odnosu do države doživljajo posamezniki. Iz številnih posamičnih primerov je mogoče kot rdečo nit izpostaviti ugotovitev, da je posameznik prepogosto nemočen v razmerju do slabo delujoče države. Poročili opozarjata na številne naloge, ki čakajo vse tri veje oblasti. Ob tej priložnosti pa se želim predstavnikom zakonodajne izvršilne in sodne oblasti tudi zahvaliti za dosedanje sodelovanje pri reševanju problemov, s katerimi se name obračajo prizadeti posamezniki in vas vabim k prizadevnemu razreševanju odprtih vprašanj v duhu splošne deklaracije človekovih pravic, naše ustave in mednarodnih pravnih aktov, ki nas zavezujejo.
Zavezanost k spoštovanju človekovih pravic je bistveno prispevala k priznanju in uveljavljanju Slovenije, spoštovanje podpisanih mednarodnih obveznosti pa je eden temeljnih pogojev za nameravano vključevanje v mednarodne povezave. Ob tej priložnosti zato z veseljem pozdravljam visoke predstavnike številnih držav. Prepričan sem, da se bo naše sodelovanje tudi na področju spoštovanja in varovanja človekovih pravic v prihodnje še krepilo in poglabljalo.
Pozdravljam tudi visoke predstavnike cerkva, univerz in znanosti, predstavnike nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic ter predstavnike javnih glasil. Sodelovanje vseh teh različnih področij in institucij pri varovanju človekovih pravic je nenadomestljivo. Tragične izkušnje nas učijo, da podrejanje človekovih pravic drugim, domnevno višjim in bolj svetlim ciljem, pripelje le v nasilje nad človekom. Zato velja ponovno poudariti, da različni razlogi koristnosti ne smejo zmagovati nad doslednim spoštovanjem človekovih pravic, prav tako pa tudi interesov države ni dopustno postavljati nad pravice posameznika. Samo dosledno spoštovanje osebnega dostojanstva v najširšem pomenu besede je tista pot, ki nas lahko navdaja z zaupanjem, da bo naša skupna prihodnost bolj človečna in bolj mirna.
Želim vam, da bi v prijetnem vzdušju posvetili nekaj besed omenjenim pomembnim vprašanjem in okrepili temelje za učinkovito medsebojno sodelovanje pri reševanju vsakodnevnih problemov.
Ker pa se že bližajo prazniki, vam vsem voščim vesele božične praznike ter veliko sreče, uspehov in zadovoljstva v prihajajočem letu.
Ivan Bizjak, varuh človekovih pravic
ENOC
Govor ob dnevu človekovih pravic (1997)
Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC) je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.
Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.
Cilj držav, vključenih v ENOC, je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.
V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.
Članice ENOC-a so avtonomne in
- nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
- preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
- spodbujajo ustrezne raziskave,
- sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.
Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)