Namestnik varuha človekovih pravic dr. Jože Ruparčič se je 3. in 4. junija v prestolnici Estonije, Talinu, udeležil seminarja Evropske mreže za pravice otrok (ENOC). Udeleženci so se ukvarjali z vprašanjem skrbi za otroke iz družin, ki jim ne zmorejo zagotavljati varnosti in uveljavljati njihove pravice, ter s problematiko otrok, katerih starši so v zaporu.
Posebej so se posvetili vprašanju, kako umakniti otroke iz družin, kjer vlada nasilje, zanemarjanje ali starši niso zmožni skrbeti za potrebe otrok ali so starševsko skrb opustili. Govorili so o strokovni obravnavi teh otrok, neposrednem spremljanju otroka v rejniški družini in pripravi načrta za vsakega otroka, ki prihaja iz takšne družine.
Udeleženci so ugotavljali, da je rejništvo ključna storitev za zagotavljanje začasne ali dolgoročne skrbi za otroke, ki ne morejo ostati v svojih bioloških družinah, se pa sistem rejništva sooča z različnimi izzivi, ki vplivajo na blaginjo otrok. V kar nekaj državah je rejnikov premalo, so tudi nezadostno ali neprimerno usposobljeni, kar lahko vpliva na njihovo pripravljenost za soočanje s kompleksnimi potrebami otrok. Nezanemarljiva je tudi stigmatizacija in družbena percepcija, s katero se soočajo otroci v rejništvu. Pogoste spremembe rejniških domov lahko vplivajo na čustveno stabilnost in razvoj otrok v rejniških družinah. Dodatne čustvene stiske lahko povzroča ločitev od sorojencev. Zaradi doživetih travmatičnih izkušenj ti otroci potrebujejo posebno skrb in terapevtsko podporo. Lahko imajo težave pri prilagajanju v šoli in pri doseganju akademskih uspehov zaradi prejšnjih izkušenj in pogostih sprememb okolja.
Kot problematično so bili izpostavljeni tudi dolgotrajni pravni postopki za ureditev rejništva, posvojitve ali vrnitve otroka v biološko družino, kar lahko povzroči negotovost in stres za vse vpletene. Ovira učinkovitemu delovanju rejniškega sistema pa so lahko tudi slaba koordinacija med različnimi institucijami in agencijami.
Namestnik varuha dr. Ruparčič, ki je pristojen za pravice otrok, je opozoril na spoštovanje Konvencije o otrokovih pravicah, ki od držav podpisnic zahteva, da mora biti pri vseh postopkih, ki zadevajo otroke, otrokova največja korist glavno vodilo. Naslavljanje izzivov na področju rejništva zahteva celovit pristop, ki vključuje izboljšanje usposabljanja in podpore za rejnike, povečanje finančnih virov, odpravljanje stigmatizacije in izboljšanje pravne in birokratske učinkovitosti. Prav tako je pomembno zagotoviti, da so potrebe otrok v središču vseh prizadevanj za izboljšanje rejniškega sistema.
Udeleženci so drugi dan seminarja ugotavljali, da se otroci, katerih starši so v zaporu, soočajo s številnimi edinstvenimi izzivi in stiskami, ki vplivajo na njihov razvoj, čustveno stanje in socialno vključevanje. Doživljajo čustvene stiske zaradi ločitve od staršev, soočajo se z negativnimi stereotipi in stigmo, zaradi tega se počutijo tudi izolirane, zaradi vsega pa imajo tudi težave pri vključevanju v šolsko okolje in pri ustvarjanju prijateljstev.
Pomemben dejavnik za družine, v katerih je eden od staršev bil deležen kazni z zaporom, izguba dohodka, kar lahko vodi do finančnih težav za družino, so še ugotavljali udeleženci. Finančna negotovost lahko negativno vpliva na stabilnost bivanja in dostop do osnovnih potrebščin. Stres in čustvena stiska negativno vplivata na telesno zdravje otrok, zato je zagotavljanje psihološke podpore in svetovanja otrokom, da se lažje spopadejo s čustvenimi in psihološkimi težavami bistvenega pomena.
Kot dobra praksa je bila izpostavljena ustanovitev podpornih skupin, kjer se otroci lahko srečujejo z vrstniki, ki imajo podobne izkušnje. Pomembno je izobraževanje učiteljev in šolskih svetovalcev o posebnih potrebah teh otrok, da jim lahko nudijo boljšo podporo ter razvijanje programov, ki spodbujajo empatijo in razumevanje med učenci. Udeleženci so se strinjali, da je družba dolžna zagotoviti finančno podporo tem družinam, da lažje pokrijejo osnovne življenjske stroške.
Ugotavljali so še, da je treba spodbujati in olajšati obiske in komunikacijo med otroki in zaprtimi starši, če je to v najboljšem interesu otroka. Prikazane so bile nekatere dobre prakse zagotavljanja varnih in podprtih okolij za obiske, kjer otroci in starši lahko ohranjajo stik.
Udeleženci so se strinjali, da podpora otrokom, katerih starši so v zaporu, zahteva celovit pristop, ki vključuje čustveno, socialno, finančno in pravno podporo. Pomembno je, da so otroci obravnavani z empatijo in razumevanjem ter da jim je zagotovljeno varno in stabilno okolje, ki spodbuja njihov razvoj in blaginjo.
