Predsednik sindikata policistov Slovenije nam je posredoval pobudo v zvezi s kazenskim postopkom  zoper policista. Očitali so mu storitev kaznivega dejanja neupravičene osebne preiskave po 147. členu KZ-1, ki ga naj bi storil s tem, da je pridržani osebi pred namestitvijo v pridržalne prostore pregledal denarnico in iz nje jemal predmete, osebno izkaznico ter vizitke. Po sporočilu sindikata je ta postopek glede na vsebino obtožbe, še posebej pa glede obrazložitve pregona, med policisti povzročil precejšnje zanimanje in negotovost glede uporabe tega pooblastila v prihodnje. Gre pa za pooblastilo, ki ga policisti vsakodnevno izvajajo tekom pridržanj z namenom varovanja pridržane osebe.

Vrhovno državno tožilstvo RS (VDT RS) predloga sindikata za obravnavanje primera na razširjenem kolegiju ni sprejelo češ, da za to niso podani upravičeni razlogi. Primer pa je obravnaval kazenski oddelek tega tožilstva, o čemer je bila seznanjena tudi državna tožilka, ki je zadevo obravnavala.

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pa nam je sporočilo, da pri preverjanju pritožbe pridržane osebe njene navedbe niso bile potrjene, saj je strokovna služba Policijske uprave Maribor uporabo policijskih pooblastil ocenila kot zakonito in strokovno. Člani senata za reševanje pritožb so glede pregleda denarnice ugotovili, da sta policista pred namestitvijo v prostore za pridržanje izvedla temeljit varnostni pregled, v sklopu katerega je policist pregledal tudi vsebino denarnice pritožnika, kar je bilo skladno s pooblastili. Člani senata so zato soglasno odločiti, da je pritožba v celoti neutemeljena, saj sta policista ves postopek izvedla skladno s pooblastili. MNZ je tudi menilo, da je bil policist dejansko upravičen do takšnega pregleda. Pravilnik o policijskih pooblastilih namreč v 52. členu določa, da mora policist pridržani osebi zaseči predmete in snovi, ki so primerni za napad, pobeg ali samopoškodovanje. Če niso bili zaseženi ob prijetju, jih mora policist zaseči pri varnostnem pregledu, preden namesti osebo v prostor za pridržanje. Policist pri tem pregledu pregleda predvsem notranjost obuval in prikrita mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom, vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete ali snovi (npr. britvice, igle, vžigalnike ipd.). MNZ je pojasnilo, da po izkušnjah iz prakse obstajajo primeri, ko so osebe v denarnici imele shranjeno oziroma skrito prirejeno orožje in druge nevarne predmete, ki so jih nato uporabile za samopoškodovanje kot tudi zoper druge osebe ali policiste.

V teku obravnave zadeve je Specializirano državno tožilstvo, Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (izven glavne obravnave) obtožni predlog zoper policista v celoti umaknilo. Varuh človekovih pravic RS (Varuh) pa je v obravnavanju zadeve vpogledal v sodni spis v tej zadevi na Okrajnem sodišču na Ptuju pod opr. št. IV K 52406/2010 in se dodatno obrnil na VDT RS ter zaprosil za dopolnitev odgovora s sporočilom razlogov, na katerih je temeljil umik obtožnega predloga.

Na našo dodatno poizvedbo je VDT RS sporočilo, da je zadevo ponovno obravnavalo na kolegiju kazenskega oddelka Vrhovnega državnega tožilstva. Državna tožilka, ki je zadevo obravnavala je pojasnila, da je obtožni predlog umaknila, ker dejanje policista, kot je bilo opisano v obtožnem predlogu in kot ga je izkazovalo dejansko stanje do trenutka umika, ni bilo v nasprotju z določilom 38. člena Zakona o policiji in 52. členom Pravilnika o policijskih pooblastilih in s tem ni izpolnjevalo zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem odstavku 147. člena KZ-1. Nadalje je VDT RS sporočilo, da glede same upravičenosti vložitve obtožnega predloga ni bilo zavzetega stališča, saj bi bilo to možno storiti le po opravljenem strokovnem nadzorstvenem pregledu, ki pa v obravnavanem primeru ne bi bil smiseln.

VDT RS je tudi pojasnilo, da državni tožilec sicer v okviru svojih pristojnosti (sam) ocenjuje zakonske pogoje za vložitev obtožnega akta in je pri tem neodvisen in samostojen. Državna tožilka, ki je zadevo obravnavala v začetku postopka (sedaj ni več zaposlena na državnem tožilstvu in funkcije tožilca ne opravlja) je očitno ocenila, da zakonski razlogi za vložitev obtožnega akta obstajajo. Enako oceno je očitno sprejelo tudi sodišče, ki je obtožni predlog sprejelo v obravnavanje in ga ni zavrglo.

Na tej podlagi prejetih pojasnil smo ugotovili naslednje. Ne da bi bil v zadevi opravljen dokazni postopek oziroma, da bi se kakorkoli spremenilo v obtožnem predlogu navedeno dejansko stanje, je državna tožilka, ki je kasneje obravnavala zadevo, obtožni predlog umaknila, ker je presodila, da očitano ravnanje ni kaznivo dejanje. Ob istem dejanskem stanju je torej ena državna tožilka ocenila, da gre v očitanem ravnanju za kaznivo dejanje, druga pa, da temu ni tako. To pa je po presoji Varuha zaskrbljujoče še zlasti, ker razlogi za umik obtožnega predloga kažejo na to, da je šlo za neutemeljeno obtožbo in je bil tako zoper policista neutemeljeno uveden kazenski postopek. Ob oceni VDT RS, da ni smiselno opraviti strokovnega nadzorstvenega pregleda in ob upoštevanju, da gre (kot je izpostavil tudi sindikat) za pooblastilo, ki ga policisti vsakodnevno izvajajo, smo zato VDT RS ponovno zaprosili za dopolnitev odgovora še s sporočilom, na kakšen način so oziroma bodo z ugotovitvami oziroma razlogi, na katerih je v tej zadevi temeljil umik obtožnega predloga, seznanjeni državni tožilci Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva RS (in po potrebi tudi drugi), da v prihodnje do primera kot je bil ta (in seveda očitkov, da gre za nepoznavanje policijskih pooblastil) ne bi več prišlo. Še zlasti pa smo prosili za sporočilo, ali so bili s tem primerom kakorkoli seznanjeni tudi policisti Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, saj ne gre spregledati, da je prav takratni Specializirani oddelek Vrhovnega državnega tožilstva RS v vloženi kazenski ovadbi zoper policista ugotavljal obstoj utemeljenega suma, da je policist pri opravljanju varnostnega pregleda storil kaznivo dejanje.  

Na našo dodatno poizvedbo je VDT RS sporočilo, da ocenjuje, da je v obravnavani zadevi dalo vse odgovore in pojasnila, ki so bila potrebna. Vse ostale aktivnosti, na katere smo sicer opozorili, pa so po pojasnilu, v pristojnosti samostojnega in neodvisnega državnega tožilca ali državno tožilske institucije, ki je primer obravnavala. Ta pa sama (ob upoštevanju tudi sporočenih dejstev) ocenjuje ali so smiselne oziroma potrebne kakršnekoli nadaljnje aktivnosti, po tem, ko je primer zaključen. VDT RS je tudi pripomnilo, da nima podatkov o tem, da bi bila sicer problematika glede obravnavanja tovrstnih kaznivih dejanj splošna, kar bi zahtevalo, da bi se ji posebej posvetili.

Pobudo ocenjujemo za utemeljeno. Umik obtožnega predloga namreč kaže, da niso obstajali utemeljeni zakonski razlogi za vložitev obtožnega predloga. Zoper policista je bil tako neutemeljeno sprožen kazenski postopek, ki seveda za vsakega, še zlasti pa za policista, posameznika predstavlja določeno breme in nevšečnosti. Žal tudi sodišče ob obveznem preizkusu obtožnega akta in presoji ali obstajajo razlogi iz 277. člena Zakona o kazenskem postopku (med drugim tudi razlog, da očitano dejanje ni kaznivo dejanje) ni ugotovilo, da očitano ravnanje ne predstavlja kaznivega dejanja in je obtožni predlog sprejelo v obravnavanje. Štejemo pa, da smo tudi s svojim posredovanjem v tem primeru vendarle pripomogli k temu, da se je ugotovilo, da (v očitanem dejanju) ni znakov za kazenski pregon policista. Prav tako pričakujemo, da bodo odzivi na Varuhove ugotovitve, da do primera kot je bil ta, v prihodnje ne bo več prišlo. 6.1-19/2012