Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica, stanovalka zasebnega doma za starejše s koncesijo (dom) in prosila za pomoč pri odpustu. V dom je bila sprejeta neposredno iz bolnišnice pred letom dni, njeno zdravstveno stanje se je postopoma izboljšalo in zato je menila, da je sposobna za samostojno življenje v domačem okolju. Dom je večkrat seznanila s svojo željo, vendar je odpustu nasprotovala pobudničina hči, ki je v njenem imenu uredila sprejem v institucionalno varstvo in podpisala dogovor o zagotavljanju storitve. Pobudnica je zatrjevala, da ji dom ne dovoli odpusta, da ne ve, kdo plačuje storitev in koliko, prav tako ni bila seznanjena z vsebino podpisanega dogovora. Povedala je še, da nima nobenih denarnih sredstev za svoje potrebe, da so ji svojci odvzeli mobilni telefon in da ji omejujejo stike z zunanjim svetom oziroma obiske in telefonske pogovore.
Dom nam je potrdil, da držijo navedbe pobudnice o tem, da ji je bil odvzet mobilni telefon in da so obiski in telefonski pogovori mogoči le s soglasjem hčere ter da pobudničin odpust ni mogoč, saj hči z njim ne soglaša. Menili so, da se je treba o vseh vprašanjih dogovarjati s podpisnikom dogovora o zagotavljanju storitve institucionalnega varstva, torej s hčerjo. Opisana, tudi za Varuha sporna ravnanja hčere so v domu ocenili kot »družinske zadeve, v katere se ne nameravajo vpletati«.
Pobudnico smo seznanili s postopkom odpusta, na primer smo opozorili pristojni center za socialno delo (CSD), socialni inšpekciji pa predlagali uvedbo inšpekcijskega nadzora v domu. CSD je pobudnico obiskal in ji nudil storitev prve socialne pomoči, v okviru katere se je z njo pogovoril o možnih rešitvah in jo seznanil z oblikami pomoči v domačem okolju. Socialna inšpekcija, ki je izvedla izredni inšpekcijski nadzor, je ugotovila, da dom uporabnici ne nudi ustrezne oskrbe, saj socialne oskrbe ne izvaja skladno s predpisi socialnega varstva. Presodila je, da ugotovljene napake in nepravilnosti močno vplivajo na kakovost izvajanja socialnovarstvene storitve in na uresničevaje pravic (tudi drugih) uporabnikov storitve. Za njihovo odpravo je odredila ukrepe in rok za izpolnitev ukrepov tako v splošnem delu izvajanja storitve kot tudi za izvajanje socialne oskrbe za pobudnico.
Pobuda je bila utemeljena, Varuhovo posredovanje pa je odločilno vplivalo na vrnitev pobudnice v domače okolje. Dom je že pri sprejemu storil več nepravilnosti, katerih posledice je pobudnica čutila tudi med svojim bivanjem v domu. V inšpekcijskem postopku sicer ni bilo ugotovljeno, da bi pobudnica storitev institucionalnega varstva koristila proti svoji volji, niti da bi ji hči prepovedovala socialne stike ali nasprotovala njeni vrnitvi v domače okolje. Kljub temu Varuh meni, da je bila pobudnici v domu dejansko odvzeta možnost odločanja o sebi. Zato je Varuh vztrajal, da je v konkretnem primeru nujno upoštevati željo in voljo pobudnice po vrnitvi v domače okolje. 3.7-14/2009
