Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je v sredo, 18. 11. 2015, na Ministrstvo RS za notranje zadeve naslovil nekaj vprašanj v zvezi z domnevnimi slabimi praksami posameznih delavcev Policije na terenu.
 
Na podlagi zbranih informacij in pogovorov je ocenil, da je tem vprašanjem potrebno nameniti posebno pozornost. Varuh obenem poudarja, da izpostavitev nekaterih slabih praks ne pomeni, da je stanje na splošno slabo ter da ni primerov dobrih praks, o čemer se Varuh že nekajkrat prepričal sam ob monitoringih posameznih centrov in obiskih na terenu.

Posamezni policisti naj bi na primer na begunce vpili in kričali v slovenskem jeziku, zaznani pa so bili tudi neprimerni, mestoma rasistični, ksenofobni in posmehljivi komentarji delavcev Policije beguncem ter podajanje osebnega mnenja policistov beguncem glede vključevanja moških v vojsko in boja za domovino.

Begunce naj bi nekateri policisti tudi odrivali, porivali in potiskali. Begunci v teh primerih niso bili problematični, pač pa so umirjeno in poslušno sodelovali. Vzrok za tovrstno ravnanje je bilo videti tudi v neustrezni organizaciji dela policistov, ki je bila mestoma kaotična in je povzročala napetosti v vrstah policistov, ti pa so se odzvali na neprimeren način v škodo beguncem. 

Zaznani so bili tudi primeri moraliziranja posameznih policistov o tem, kako je za begunce poskrbljeno v drugih državah, ter navajanja, da v Sloveniji preveč skrbimo za begunce. Omenja se tudi ne-reagiranje policistov na izražene namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito.

Varuh je v pismu nanizal tudi nekaj zelo konkretnih orisov posameznih primerov neprimernega odnosa policistov do beguncev oziroma načina komunikacije z njimi, ki so bili zaznani na terenu. Zaznanih primerov posebej (še) ni preverjal. Po njegovi oceni pa so vsekakor zaskrbljujoči in terjajo ustrezen odziv. Ustava RS namreč poudarja varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, saj določa, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem postopku, v vseh drugih pravdnih postopkih, med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni. Hkrati prepoveduje vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena (21. člen Ustave RS) ter tudi mučenje, nečloveško ali ponižujoče kaznovanje ali ravnanje (18. člen Ustave RS). Pri tem gre zlasti upoštevati, da imajo ljudje, ki z migrantskimi tokovi prihajajo tudi na našo ozemlje, lahko za seboj veliko osebnih težav, da so že dolgo na poti, da so nemočni, saj so v tujih okoljih, kar vse zahteva poseben, strpen in razumevajoč odnos. Zaradi vsega so lahko napeti in nejevoljni, kar se lahko odraža tudi v razmerju do osebja, ki zanje skrbi.

Varuh ocenjuje, da mora biti osebje, zlasti policisti, za delo z begunci skrbno izbrani in usposobljeni, da bi zmogli tudi s primernim komuniciranjem in človeškim odnosom te napetosti zmanjšati in tako prispevati k boljšemu počutju in varnosti vseh na določenem kraju.

Zato meni, da se jih mora redno opozarjati na zavezo ustreznega ravnanja z begunci (zlasti na besedni ravni) in na to, da bo vsaka takšna nepravilnost ustrezno in odločno sankcionirana. Škoda bi tudi sicer bilo, da bi bil s posameznimi neprimernimi ravnanji posameznih policistov, morda le na besedni in simbolni ravni, okrnjen trud, ki ga vsi ostali pripadniki Policije vsakodnevno namenjajo delu z begunci.

Ob tem je Varuh izpostavil še težavne delovne pogoje policistov (na delu so praviloma v 12 urnih izmenah, pogosto se na delo vozijo iz oddaljenih lokacij (po 2h ali več), so lahko tudi neprespani, utrujeni, dalj časa ločeni od svojih družin, z nizkimi plačami in pogosto pomanjkljivimi informacijami glede poteka dela, prihoda novih skupin itd, zaradi česar so stalno v negotovosti. Vse to se lahko odraža tudi v njihovem odnosu do tujcev, ocenjuje Varuh.

Varuh zato poziva ministrstvo, da izpostavljene primere preuči in po potrebi sprejeme dodatne ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju, morda z okrepljenim nadzorom nad delom policistov na tem področju ter boljšim reagiranjem nadrejenih na morebitne verbalne in fizične grožnje podrejenih policistov. Meni, da bi bilo treba sicer razmisliti tudi o posebnem (dodatnem) izobraževanju policistov o delu z množicami ter o posebni pripravi policistov na delo z migranti drugih narodnosti, ver in kultur, vključno z načinom komuniciranja brez uporabe (verbalnega) zastraševanja in sprejeti dodatne ukrepe v smeri preprečevanja jezikovnih barier v komunikaciji s tujci.