4.4.2006
Gradiva
Pismo Predsedniku Državnega zbora RS
Državni zbor Republike Slovenije
Predsednik France Cukjati, dr. med.
Šubičeva 4
1000 Ljubljana
Spoštovani,
Kot predsednik Državnega zbora Republike Slovenije ste po navedbah, ki so bile objavljene v medijih, dolžni objaviti vsa prispela pisna poslanska vprašanja, v skladu s Poslovnikom Državnega zbora tudi v glasilu Državnega zbora.
V zvezi s »poslanskimi vprašanji« poslanke in poslancev Slovenske nacionalne stranke, ki širijo lažne podatke o meni in mojih otrocih, vas opozarjam, da vsebina teh vprašanj ne ustreza definiciji poslanskega vprašanja, določeni v prvem odstavku 240. člena Poslovnika Državnega zbora. Po tej določbi se mora poslansko vprašanje nanašati na področje delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe. Iz takšne dikcije izhaja, da od vlade, niti od posameznih ministrov ali generalnega sekretarja vlade ni mogoče zahtevati podatkov, ki niso v njihovi pristojnosti, temveč so podatki drugih državnih organov ali celo osebni podatki, ki uživajo posebno zaščito.
Predvidevam, da poznate postopek imenovanja in razrešitve varuha človekovih pravic, v katerem vlada s svojimi organi nima nikakršne funkcije ali pristojnosti. Zato menim, da navedenih »poslanskih vprašanj« ne bi smeli niti pošiljati vladi, niti javno objavljati, saj po svoji vsebini niso poslanska vprašanja. Menim, da bi morali v konkretnem primeru »poslanska vprašanja« in njihovo objavo zavrniti ter vlagatelje napotiti na pridobitev podatkov v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja neposredno pri prizadetem funkcionarju oziroma organu, ki ga vodim.
Objava spornih vprašanj se pokaže za posebej problematično v luči napovedi razširitve poslanske imunitete tudi za civilne delikte, saj ob takšni praksi vodstva Državnega zbora posameznik sploh ne bo mogel ustrezno in učinkovito zavarovati svoje integritete.
Kot funkcionar, izvoljen v Državnem zboru, se zavedam, da ima moja zasebnost drugačne meje od drugih prebivalcev Slovenije, zato tudi nikoli nisem skrival svojih osebnih podatkov. Zato sem vedno pričakoval, da bom o osebnih stvareh najprej osebno vprašan oziroma, da bom še pred objavo nepreverjenih podatkov lahko povedal svojo resnico.
Z enostavno objavo »poslanskih vprašanj« ste prekršili ne samo poslovniška določila, temveč predvsem demokratična načela korektnega sodelovanja nosilcev funkcij v Republiki Sloveniji. Od vas ne pričakujem opravičila za nedemokratično ravnanje, glede na zgoraj navedeno pa predlagam, da mi omogočite osebno predstavitev odgovora na žaljive in lažne trditve poslancev na prvi naslednji seji Državnega zbora v okviru redne točke dnevnega reda. Če ste že s svojim ravnanjem pripomogli k blatenju imena funkcionarja in s tem tudi k izvrševanju kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, pričakujem, da boste vendarle omogočili, ne glede na morebitne poslovniške zadržke, da javno pojasnim oziroma odgovorim na očitke, izražene v domu (in imenu?) demokracije. V nasprotnem primeru se bo vaše ravnanje izkazalo v popolnoma drugačni luči, kot je zgolj spoštovanje poslovniških določil, s katerimi opravičujete svoje ravnanje.
Lep pozdrav
Ljubljana, 3. 4. 2006
Matjaž Hanžek
Varuh človekovih pravic
Zagovorništvo otrok in mladostnikov
Državni svet RS, Ljubljana, 20.4.2006 od 9. do 17. ure
V okviru prizadevanj za uresničevanje otrokovih pravic v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic in z ustavno določbo, ki otrokom zagotavlja posebno varstvo in skrb, želimo spodbuditi razpravo o zastopanju otrok v postopkih, kadar njihovi starši ali skrbniki ne zmorejo ustrezno zastopati njihovih interesov. V ta namen smo pri Varuhu človekovih pravic skupaj z nekaterimi vladnimi in nevladnimi organizacijami oblikovali delovno skupino.
Vprašanje zastopanja otrok želimo podrobno preučiti in skozi javno razpravo oblikovati smernice za nastanek sistema zagovorništva otrok in mladostnikov v Sloveniji. V ta namen pripravljamo strokovni posvet z naslovom Zagovorništvo otrok in mladostnikov, na katerem želimo predstaviti odprta vprašanja in dileme vseh, ki se s to problematiko srečujejo v praksi. Posvet bo 20. aprila v prostorih Državnega zbora RS, Šubičeva 4, Ljubljana, od 9. do 17. ure.
V prvem delu posveta bodo strokovnjaki vladnih in nevladnih organizacij, pa tudi otroci, predstavili svoj pogled na vprašanje zastopništva. Delo se bo po končani predstavitvi nadaljevalo v obliki skupinskih delavnic, na katerih boste udeleženci posveta lahko predstavili svoja stališča, mnenja in predloge, ki jih bomo poskušali oblikovati v sklepe posveta.
Po posvetu bomo razpravo preselili na svetovni splet. Svoje predloge boste lahko od 20.4. do 10.5. dodajali tudi preko spletne strani Varuha človekovih pravic RS www.varuh-rs.si. Po končani javni razpravi bomo pripravili poročilo in predloge posredovali pristojnim organom.
Na posvet ste vabljeni vsi, ki vas tematika zanima in bi želeli aktivno sodelovati pri oblikovanju predlogov za postavitev sistema zagovorništva otrok in mladostnikov v Sloveniji.
• Kotizacije ni.
• Prijave bomo sprejemali do zasedbe prostih (100) mest.
• Prijave sprejemamo do 12. aprila.
• Za prijavo se šteje izpolnjena prijavnica. Način njenega posredovanja in naslov sta navedena na prijavnici. Najdete jo tudi na spletni strani www.varuh-rs.si, v rubriki hitre povezave, poglavje Zagovorništvo otrok in mladostnikov.
Za vse morebitne informacije se lahko obrnete na Mojco Markizeti (01 475 00 23, e-pošta: mojca.markizeti(at)varuh-rs.is).
Nova, osma številka biltena Varuha o varovanju pravic starejših in otrok (PDF datoteka)
Ocena projekta Moje pravice
V sodelovanju s Šolo za mir in še nekaterimi vladnimi in nevladnimi organizacijami smo v letu 2003 zasnovali projekt Moje pravice, katerega potek po osnovnih šolah smo intenzivno spremljali v šol. letu 2003/04 in šol. letu 2004/05.. Evalvacijsko raziskavo o uresničevanju otrokovih pravic z uporabo učnih kartic in ostalega didaktičnega materiala iz projekta je opravil Pedagoški inštitut po naročilu Ministrstva za zunanje zadeve. Raziskava je bila izvedena med 208 učitelji iz 40 osnovnih šol.
Kot je zapisala vodja projekta Alenka Elena Bergant, so »iz zaključnega poročila raziskave(..) razvidni zelo pozitivni in vzpodbudni rezultati, ki potrjujejo pravilno naravnanost, smisel in namen našega projekta, s katerim smo v samo enem šolskem letu dosegli več kot smo upali in hkrati našli pravo pot za implementacijo otrokovih pravic v izobraževanju.«
Kar 97 odstotkov anketiranih ima pozitivno mnenje o projektu, 89,9 odstotka vprašanih se je strinjalo, da so kartice zelo ustrezen didaktični pripomoček. 55,8 odstotka ravnateljev in 63,3 odstotka učiteljev na anketiranih šolah se je prostovoljno aktivno vključevalo v projektno delo. 87 odstotkov anketiranih učencev meni, da je projekt pozitiven. Iz odgovorov je razvidno tudi, da so didaktična gradiva učiteljem v veliko pomoč pri oblikovanju pogovorov, projektov in različnih dejavnosti za učence i da jih kar v 70,7 odstotkih uporabljajo pri razrednih urah. Zelo pogosto pa uporabljajo kartice tudi pri projektnem delu z učenci, rednem pouku in roditeljskih sestankih.
Ker pa je projekt namenjen ne le promociji Konvencije o otrokovih pravicah, marveč tudi implementaciji, je pomembno, da 80 odstotkov anketiranih opaža, da se je z uvedbo projekta v šolo povečala senzibilnost učencev za problematiko otrokovih pravic, kar 70 odstotkov učiteljev pa je izpostavilo tudi to, da so se z učnimi karticami naučili kritičnega pogleda na otrokove pravice in jih ne uporabljajo samo sebi v prid. Na šolah, kjer je bil projekt vpeljan, pa sta se zmanjšala tudi nasilje in sovražnost, so ugotovili raziskovalci.