Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je v četrtek, 25. 5. 2017, izvedel četrto letošnje redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, ki pa je skupno, odkar potekajo ta srečanja, že 59. po vrsti. Tokratno srečanje je Varuh pripravil skupaj s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode (Direkcija) na terenu, in sicer v občini Kostanjevica na Krki.
Predstavniki Direkcije; direktor Tomaž Prohinar, dr. Nataša Smolar Žvanut, vodja Sektorja za razvoj in plan na Direkciji, Alenka Kotar, vodja Sektorja območja spodnje Save na Direkciji in Verica Vogrinčič, odgovorna oseba za odnose z javnostmi in informacije javnega značaja na Direkciji, so varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, direktorici strokovne službe Martini Ocepek in svetovalki Varuha Jožici Hanžel, na terenskem ogledu predstavili ureditve brežin Krke na Kostanjevici na Krki v preteklosti in ob tem opisali tudi izvedena dela v lanskem letu. Pri ogledu na terenu sta prisostvovala tudi župan Občine Kostanjevica na Krki Ladko Petretič in Stanislav Rostohar, višji svetovalec za gospodarsko infrastrukturo, urejanje prostora in varstvo okolja na Občini.
Sledilo je srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora. Udeležilo se ga je osem predstavnikov civilne družbe. Po uvodnih pozdravnih nagovorih varuhinje človekovih pravic in župana Občine Kostanjevica na Krki je vodja Sektorja območja spodnje Save Alenka Kotar udeležencem predstavila ureditve, ki se trenutno izvajajo na vodotokih Dolenjske in kaj vse je predvideno v prihodnje.
Sledila je razprava udeležencev, ki je odprla številna vprašanja na področju urejanja vodotokov in nasploh problematike voda. Ponovno se je pokazala potreba po večjem sodelovanju organov in skupni koordinaciji njihovega dela, kar Varuh pogosto poudarja tudi v svojih priporočilih. Udeleženci so izpostavili tudi pomanjkanje celostnega pogleda na vodotoke, zaradi česar se ti urejajo le sektorsko z manjšimi posegi, ki zadeve rešujejo ali blažijo le lokalno, manjka pa celostnih ureditev.
ENOC
S civilno družbo s področja okolja o problematiki voda tokrat na terenu
Foto galerija
(1)
Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC) je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.
Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.
Cilj držav, vključenih v ENOC, je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.
V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.
Članice ENOC-a so avtonomne in
- nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
- preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
- spodbujajo ustrezne raziskave,
- sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.
Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)
