Pobudnik se je na Varuha obrnil v zvezi z vračilom prispevka, ki ga je v letu 2011 plačal za dokup zavarovalne dobe za čas služenja vojaškega roka. Z upoštevanjem dokupljene dobe, bi po starem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) izpolnil pogoje za upokojitev, novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) pa dokupljene dobe ne upošteva brez odbitkov. Zato se je pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) pozanimal, kako je z vračilom plačanega prispevka, vendar je prejeli negativen odgovor, brez pojasnila podlage zanj. Varuha je zaprosil za pojasnila, saj odbitki, ki bi jih bil deležen glede na sedaj veljavno zakonodajo v njegovem primeru predstavljajo 14% zmanjšanje pokojnine (oziroma 89,68 EUR na mesečni ravni), zaradi česar je menil, da so kršene njegove pravice.

Navedbe v pobudi ter njej priloženo dokumentacijo smo skrbno preučili. Preučili pa smo tudi odgovor Zavoda, št. 5089725 z dne 21. 1. 2014, ki smo ga prejeli v vednost in s katerim je Zavod odgovoril na dopis pobudnika (oziroma pobudo Varuhu). Na tej podlagi smo ugotovili, da pobuda ni utemeljena, saj je Zavod pobudniku posredoval pravno korekten odgovor. Tudi po naši presoji namreč v ZPIZ-2 ni nobene pravne podlage za vračilo prostovoljno vplačanih prispevkov za dokup zavarovalne dobe (takšne podlage tudi ni bilo v prej veljavnem ZPIZ-1). Upoštevati je treba tudi, da odločba Zavoda o dokupu zavarovalne dobe za čas služenja vojaškega roka, ni bila izdana po uradni dolžnosti, temveč na podlagi zahteve pobudnika. Tudi sicer v dosedanjih sistemih obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja noben predpis ni določal, da je dolžan nosilec zavarovanja v primeru neuveljavitve pravic ali uveljavljanja na drugačni podlagi, plačane prispevke vrniti. Tudi Višje delovno in socialno sodišče je že zavzelo stališče, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti ter dokladnemu sistemu financiranja. To pomeni, da sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravico na podlagi plačila prispevkov kasneje mogoče uresničiti, ali ne in v kakšnem obsegu. Takšno stališče je Višje delovno in socialno sodišče zavzelo v sodbah opr. št. Psp 274/2001 z dne 7. 3. 2003, Psp 244/2006 z dne 8. 3. 2007, potrjeni s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 349/2007 z dne 23. 2. 2009 in Psp 198/2010 z dne 26. 5. 2010).

Z zgoraj navedenim smo seznanili pobudnika in mu pojasnili tudi, da se obdobje prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po novem še vedno upošteva, a le pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine in pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, če posameznik dopolni 65 let, v obeh primerih pa se upošteva tudi pri odmeri odstotka za odmero starostne ali predčasne pokojnine. Navedeno obdobje pa se ne upošteva pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji zahtevani starosti. Namen pokojninske reforme je namreč (bil) doseči poznejše upokojevanje. Razumljivo je, da so posamezniki, ki bi se po prejšnji ureditvi morda lahko že v kratkem upokojili prizadeti, saj se jim čas upokojitve oddaljuje. 3.1-9/2014