OSTALE ZADEVE

Med ostale pobude razvrščamo tiste, ki jih ni mogoče uvrstiti v katero od opredeljenih področij, pobude, ki so poslane varuhu v vednost ali pa pobudnik želi le nasvet, pomoč ali mnenje, ter pobude, ki so nejasne, nerazumljive ali tako nepopolne, da jih ni mogoče razvrstiti.

Pobude, ki so razvrščene med ostale zadeve, obravnava kabinet. Večina pobud, ki so razvrščene v to področje, je takih, da pobudniki želijo pomoč ali nasvet, kako rešiti svoj problem. Ugotavljamo, da so številne pobude, v katerih se posamezniki obračajo na nas zgolj zaradi pravne pomoči, ker nimajo denarja za plačilo odvetnikov.

Velik del pobud, ki so razvrščene med ostale zadeve, so pobude, ki so nam poslane v vednost. Omenili smo že, da če gre po naši oceni za pomembno vprašanje, spremljamo razreševanje problema s strani pristojnega organa bodisi tako, da se neposredno obrnemo na ta organ ali da predlagamo pobudniku, naj nas obvesti, če bo po prejemu odgovora organa menil, da je potrebna obravnava njegovega problema pri varuhu.

Na to področje uvrščamo tudi pobude, ki so nejasne, nerazumljive ali pa so tako pomanjkljive, da jih ni mogoče razvrstiti. V takšnih primerih zahtevamo od pobudnika, naj pobudo dopolni z navedbo dejstev in okoliščin, ki so pomembna za opis problema oziroma ga povabimo na pogovor. Nemalokrat po opravljeni dopolnitvi ali po pogovoru, ugotovimo da gre za zelo resen problem, ki pa ga pobudnik v prvem pismu ni mogel jasno opisati. V nekaterih primerih pa se izkaže, da so v ozadju osebne težave posameznika. V takšnih primerih se obrnemo na pristojni center za socialno delo, da bi ugotovili, ali je seznanjen s problemom pobudnika. Center za socialno delo opozorimo, naj v okviru svojih pristojnosti pomaga posamezniku pri razrešitvi problema, in zahtevamo poročilo o ugotovitvah in izvedenih ukrepih. Včasih pobudnikom svetujemo, naj se za pomoč sami neposredno obrnejo na pristojni center za socialno delo. V primerih, ko so osebne te ave povezane z zdravstvenim stanjem pobudnika, svetujemo, naj se obrne na ustrezno zdravstveno ustanovo.

Omenili smo že, da je veliko pobud s tega področja takih, da želijo pobudniki nasvet ali pomoč. Če gre za pobudo, ki še ne izpolnuje pogojev za obravnavo pri varuhu, pobudniku svetujemo, katera pravna sredstva naj uporabi, preden se bo ponovno obrnil na varuha. Veliko teh pobud pa je takšnih, ki niti ne sodijo v pristojnost varuha. Pogosto pobudniki želijo, da presojamo pravnomočne sodne odločitve. Niso redke pobude, v katerih pobudniki želijo, da potrdimo njihovo mnenje glede neke odločitve, ki se jim zdi nepravilna ali krivična. Na te pobude odgovorimo tako, da pobudnikom pojasnimo pristojnosti varuha, osvetlimo bistvo njihovega problema in jih napotimo na ustrezno pot za rešitev, če obstaja.

Med pobude, v katerih posamezniki želijo nasvet, sodijo tudi dokaj številne pobude, ki se nanašajo na dogodke med drugo svetovno vojno in po njej. Največ tovrstnih pobud smo prejeli v prvi polovici leta, ko so bili v državnem zboru v obravnavi tako imenovani vojni zakoni, se pravi zakon o žrtvah vojnega nasilja, zakon o vojnih invalidih in zakon o vojnih veteranih.

Pri pobudah s področja zakona o žrtvah vojnega nasilja želijo pobudniki uveljaviti status žrtve vojnega nasilja. V prejetih pobudah so bile zajete skoraj vse kategorije, ki jih zakon predvideva kot žrtve vojnega nasilja. Gre za pobudnike, ki so jih nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov poslale v zapor (zaporniki), prisilno izselile (izgnanci), poslale v taborišče (taboriščniki), poslale na prisilno delo (delovni deportiranec) ali v internacijo (interniranec) ali pa so bile prisilno mobilizirane v nemško vojsko. Pobude smo glede na pristojnost obravnavali tako, da smo pobudnikom pojasnili, v kateri fazi sprejemanja so zakoni ter na kakšen način bodo lahko uveljavili svoje pravice. Pri tem smo na podlagi prejetih pobud preverjali, ali pobudniki izpolnjujejo predvidene pogoje za uveljavitev pravic. Glede na odziv pobudnikov ugotavljamo, da so bili z odgovori zadovoljni.

Pričakujemo, da bomo tudi v prihodnje prejemali pobude s tega področja. Zlasti pričakujemo pobude, ki se bodo nanašale na probleme v postopkih za uveljavljanje pravic na podlagi omenjenih zakonov.

Prejeli smo tudi pobude, ki se nanašajo na popravo krivic. Gre za pobude oseb, ki so bile zaprte (politični zaporniki), za pobude svojcev po vojni ubitih oseb in za pobude oseb, ki zahtevajo vojno odškodnino.

Iz prejetih pobud ugotavljamo, da so bili nekateri pobudniki obsojeni v sodnih ali upravno kazenskih postopkih, medtem ko so bili nekateri zaprti brez postopka in brez odločbe. Ugotavljamo, da pobudniki, ki so bili obsojeni, niso vedno uporabili možnosti za obnovo kazenskega postopka ali za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Zato smo pobudnike seznanjali s to možnostjo in na podlagi povratnih informacij ugotavljamo, da so v postopkih večinoma uspeli. Ostaja pa še vedno odprt problem tistih oseb, ki so bile zaprte brez sodnih odločb. Problem bo treba urediti v zakonu o popravi krivic.

V okviru problematike poprave krivic smo prejeli tudi pobude svojcev po vojni ubitih oseb. V pobudah zahtevajo rehabilitacijo in spoštovanje temeljnih pravic pokojnih. Zahtevajo ureditev pravic glede mrliških listov, pravico do pokopa, pravico do groba in spomina. Glede izdaje mrliških listov za osebe, ubite po vojni, smo od Ministrstva za notranje zadeve zahtevali, naj predlaga ustrezno dopolnitev zakona. Ministrstvo je prdlagalo dopolnitev zakona o matičnih knjigah, ki ga je državni zbor sprejel.

Prejeli smo tudi pobude, v katerih pobudniki navajajo, da jim je okupator med drugo svetovno vojno povzročil škodo in zahtevajo vojno odškodnino.Gre za pobude vojnih ujetnikov, ki so bili v nemškem ujetništvu, za pobude oseb, ki so bile prisilno mobilizirane v nemško vojsko, za pobude oseb, na katerih je okupator opravljal medicinske poskuse, in za pobude oseb, ki jim je okupator v vojaških akcijah porušil objekte, v katerih so živeli oziroma opravljali določeno gospodarsko dejavnost. V pobudah navajajo, da za pretrpljeno škodo niso dobili nobene odškodnine.

Ugotavljamo, da ta vprašanja niso rešena. Menimo, da bi bilo treba uresničiti sklepe, ki jih je državni zbor sprejel 9. februarja 1994. Gre za sklepe, po katerih je treba čimprej oblikovati celovito oceno vojne škode in nasloviti ustrezen zahtevek nasproti Nemčiji, Italiji in Madžarski za njeno poplačilo.