Pobudnica, bolgarska državljanka z bivališčem na Danskem, ki ji je DARS d.d. (prekrškovni organ) izdala plačilni nalog zaradi prekrška, je Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) med drugim seznanila, da naj o njeni pritožbi, ki jo je vložila zoper ravnanje cestninske nadzornice v postopku o prekršku, ne bi bilo odločeno.
Po preučitvi navedb pobudnice in dokumentacije, ki jo je ta poslala, je Varuh ugotovil, da je prekrškovni organ po prejemu pritožbe pobudnici med drugim naložil, da v roku 8 dni svojo vlogo dopolni s tem, da se izjasni, ali želi, da o njej odloči sodišče. Ko je slednja to željo izrecno izrazila, je prekrškovni organ z njeno pritožbo in dopolnitvijo ravnal kot z zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog in zadevo odstopil v odločanje pristojnemu okrajnemu sodišču. Slednje pa je presodilo, da vloge pobudnice ni moč obravnavati kot zahteve za sodno varstvo, saj pobudnica ni oporekala storitvi prekrška, saj se je pritoževala le nad ravnanjem cestninske nadzornice. Zato je njeno zadevo vrnilo v pristojno odločanje prekrškovnemu organu. Varuh je presodil, da je s tem sodišče ravnalo tudi v korist pobudnice, saj se je tako postopek pred sodiščem zanjo zaključil brez odmere sodnih stroškov. Prekrškovni organ je nato pobudnico z dopisom seznanil z zgoraj povzeto ugotovitvijo sodišča, hkrati pa ji je sporočil, da tudi po ponovnem pregledu zadeve ni bilo ugotovljenih znakov, ki bi kazali na to, da je cestninska nadzornica pri svojem delu prekoračila pooblastila iz drugega odstavka 41. člena Zakona o cestninjenju (ZCestn), kar je pogoj za pritožbo, zato njenih dopisov prekrškovni organ ni poslal v preučitev pristojnemu ministrstvu.
Varuh je s poizvedbo pri prekrškovnem organu preveril, kdo je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, ki je preučila pritožbene očitke pobudnice in na kakšni pravni podlagi je sprejela odločitev, da njene vloge ni treba poslati v preučitev pristojnemu ministrstvu. Prekrškovni organ je med drugim sporočil, da je odločitev o tem, da pritožbe pobudnice in njene dopolnitve ni treba poslati v odločitev komisiji, ki jo imenuje minister, pristojen za infrastrukturo, sprejel vodja prekrškovnega organa, saj sam ni prepoznal, da so v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZCestn v njenih vlogah navedeni znaki prekoračitve pooblastil cestninske nadzornice v postopku.
S prejetimi pojasnili prekrškovnega organa se Varuh ni zadovoljil. Presodil je namreč, da je s takšnim ravnanjem vodja prekrškovnega organa pobudnici lahko kršil pravico do pravnega varstva, saj s pritožbo zoper ravnanje pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa ni postopal v skladu z določbo četrtega odstavka 41. člena ZCestn, ki jasno določa, da o pritožbi cestninskega zavezanca, ki meni, da je cestninski nadzornik prekoračil pooblastila, odloča komisija, ki jo imenuje minister (pristojen za infrastrukturo). Pritožbo cestninskega zavezanca bi tako moral po mnenju Varuha prekrškovni organ nemudoma (brez predhodnega preizkusa) odstopiti v pristojno reševanje Ministrstvu za infrastrukturo, da o njej odloči.
S to presojo in mnenjem Varuha smo seznanili nadzorni organ prekrškovnega organa, to je Ministrstvo za infrastrukturo. Slednje se je z ugotovitvami Varuha strinjalo, saj je sporočilo, da je predsednik zgoraj omenjene komisije od prekrškovnega organa zahteval vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izpostavljeno zadevo. Kasneje nam je poslalo še kopijo odločitve Komisije Ministrstva za infrastrukturo Direktorata za kopenski promet, s katero je bilo o pritožbi pobudnice vendarle tudi odločeno.
Varuh je obravnavanje pobude zaključil z ugotovitvijo, da je bila pobuda utemeljena, posredovanje Varuha pa upravičeno in tudi uspešno, saj je bila pobudnici s tem, ko je o njeni pritožbi odločil pristojni organ, zagotovljena pravica do pravnega varstva. 6.6-1/2017
