16.11.2005
Obisk Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Oddelka Novo mesto

Varuh človekovih pravic je 9. 11. 2005 obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora v Ljubljani, Oddelek Novo mesto (v nadaljevanju: zavod Novo mesto). Obisk, ki ni bil najavljen, sta opravila Ivan Šelih, svetovalec varuha in Uroš Kovačič, strokovni sodelavec. Sprejela nas je vodja oddelka ga. Milena Sukovič. Ob obisku smo opravili pregled bivalnih prostorov zavoda in se ob tem pogovorili z zaprtimi osebami.

1.
V zavodu Novo mesto prestajajo kazen zapora osebe obsojene do šestih mesecih, v njem pa je tudi oddelek pripora (predvsem za Okrožno sodišče v Novem mestu in za Okrožno sodišče v Krškem). V času našega obiska je bilo v zavodu 35 zaprtih oseb, kar je tudi uradna zmogljivost zavoda. Od tega je bilo 14 obsojencev (5 v zaprtem, 5 v polodprtem in 4 v odprtem režimu prestajanja kazni zapora, pri tem pa posamezni režimi prestajanja kazni zapora prostorsko oziroma po sobah niso v celoti ločeni). Med zaprtimi osebami je bilo tudi  21 pripornikov. Ker uradna zmogljivost pripora zadostuje za 16 pripornikov, je bilo torej pripornikov v času našega obiska za več kot 30 odstotkov več kot je tozadevna zmogljivost zavoda Novo mesto.

V letošnjem letu je bilo sicer 55 novo sprejetih obsojencev, od tega 23 Romov. Od 108 sprejetih pripornikov pa je bilo 56 tujcev, poleg tega je bilo v zavod sprejetih 26 oseb kaznovanih v postopku o prekršku še po prejšnih predpisih (od tega 19 Romov). V letu 2004 je bilo sprejetih 56 obsojencev, 127 pripornikov in 132 oseb, kaznovanih v postopku o prekršku, skupaj torej 315 zaprtih oseb. Na zmanjšanje števila zaprtih oseb v letošnjem letu vpliva predvsem manjše število oseb, kaznovanih v postopku o prekršku zaradi uveljavitve nove zakonodaje s tega področja. Večja prisotnost romske populacije (zlasti med obsojenci) narekuje tudi posebne oblike dela z njimi (npr. opismenjevanje), sicer pa zavod ne uporablja različnih meril v obravnavanju zaprtih oseb. Tako tudi ne ločuje Romov od ostalih oseb pri namestitvah v celice (tega Romi niti ne želijo), upošteva pa morebitne spore med samimi Romi, kar je pomembno tudi zaradi varnostnega vidika.

2.
Za zaprte osebe skrbi 21 zaposlenih. Od tega je 18 paznikov (16 paznikov, ena paznica, poveljnik paznikov), pedagoginja, inštruktor in vodja oddelka. V kratkem se pričakuje še zaposlitev treh pomočnikov paznikov iz zaposlenih v Slovenski vojski.

3.
V času od našega zadnjega obiska (17. 9. 2003) se glede izboljšanja bivalnih in sploh življenjskih pogojev bivanja ni nič spremenilo. V ničemer se niso spremenili tudi prostori za nastanitev zaprtih oseb. Zavod pa je v tem času poskrbel za ureditev kanalizacije (sedaj je priključena na javno kanalizacijo), kar bo po besedah vodje oddelka omogočilo nadaljnje posege oziroma izboljšave.

Prav tako je v tem času prišlo do izpraznitve kletnih prostorov, ki jih je uporabljala policija za pridržanja oseb. Te prostore bi bilo s preureditvijo mogoče uporabiti za zaprte osebe (npr. za delo). Tako bi bilo škoda, če bodo ti prostori še naprej ostali neizkoriščeni in zapuščeni.

4.
Večina naših priporočil in predlogov, podanih ob zadnjem obisku (npr. delo za vse, ki bi to želeli, vsakodnevna možnost tuširanja pripornikov, nadstrešek za primer slabega vremena, ureditev zunanjega prostora za rekreacijo zaprtih oseb) pa je ostalo nerealiziranih, kar zbuja skrb. Tako zlasti opozarjamo, da je ostal nerealiziran naš predlog, da zavod zaprtim osebam zagotovi možnost dela. V času našega obiska sta namreč delala le dva obsojenca (eden je opravljal dela pralničarja, drugi pa delo vrtnarja). Razlog za to je po besedah vodje oddelka pomanjkanje dela za zaprte osebe in tudi pomanjkanje primernega prostora za delo.

Prav bi bilo, da bi bila vsaki zaprti osebi dana možnost, da dela, če to želi. Delo namreč pripomore k socialni rehabilitacije in pomeni tudi način sprostitve ter krepitve delovnih navad. To je tudi zakonska zahteva. Tako vzpodbujamo, da zavod Novo mesto čimprej sprejme vse potrebne ukrepe, da bi lahko delali vsi, ki to želijo.

5.
Obsojenci se enkrat tedensko srečujejo v t.i. malih skupinah, enkrat mesečno pa je sestanek oddelčne skupnosti.

Čez dan se obsojenci lahko zadržujejo v predprostoru spalnice ali pa v skupnem dnevnem prostoru. Ob pomanjkanju dela pa ne gre spregledati, da v zavodu v času našega obiska ni organiziranih nobenih posebnih aktivnosti ali oblik druženja oziroma usposabljanja za življenje na prostosti (npr. prostočasnih dejavnosti v obliki delavnic). Te bi lahko času odvzema prostosti dale koristno vsebino in preprečile posedanje ter krajšanje časa zlasti z gledanjem televizije. Tudi ob pogovorih z zaprtimi osebami smo dobili vtis, da so prepuščene brezciljnemu čakanju, da zgolj mine čas njihovega odvzema prostosti (le en obsojenec se je na lastno pobudo ukvarjal z vezenjem). Zato pozdravljamo možnost, da bodo v kratkem za zaprte osebe na voljo štiri delavnice (npr. izdelovanje voščilnic), v katere se bodo lahko vključili tisti, ki bodo to želeli.

Zavod Novo mesto pa bi moral zasledovati cilj, da bi bili tudi priporniki več ur, na primer 8 ur dnevno zunaj priporniških sob, ko bi jim bile na volje organizirane aktivnosti, vključno z delom, rekreacijo in drugimi športnimi in družabnimi aktivnostmi.

6.
Upoštevajoč kratke prostostne kazni, ki se izvajajo v zavodu, pri izobraževanju pride v poštev predvsem opismenjevanje in druge različne izobraževalne vsebine. V ta namen ima zavod sklenjene dogovore z zunanjimi izvajalci, predvsem pa koristi pomoč Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto. Tako je bilo v času našega obiska v program pridobivanja osnovnošolske izobrazbe vključenih sedem zaprtih oseb (od tega pet Romov), kar je pohvalno, saj ima  pridobitev izobrazbe gotovo vpliv na cilj prestajanja kazni, ki je tudi v resocializaciji.

7.
Obsojenci imajo obiske dvakrat na teden (torek in nedeljo ter tudi na dan praznika). Obiski za stekleno pregrado so v trajanju ene ure, vendar takšne oblike obiska ni bilo že dolgo. Nenadzorovani obiski obsojencev trajajo od dve uri naprej do petih ur.

Obsojenci zaprtega režima sprejmejo obiskovalce znotraj zavoda, ostali pa zunaj zavoda, na dvorišču (parkirišču) pred zavodom. Tu potekajo tudi sprehodi za te obsojence. Ker se dvorišče uporablja tudi za parkirišče, na njem pa sta le dve klopi z zelenico, to ni najboljša rešitev, na kar smo že opozorili ob našem zadnjem obisku. Ker bi z ureditvijo neizrabljenega prostora ob zgradbi pridobili ustreznejši prostor v ta namen, ta pa bi hkrati omogočal tudi rekreacijo na prostem (tudi igre z žogo), varuh vzpodbuja tozadevne načrte zavoda Novo mesto.

Obiski pripornikov potekajo ob sredah brez steklene pregrade (75 minut), ob sobotah pa za stekleno pregrado (60 minut).

Obiske za stekleno pregrado sta imela le dva pripornika. Prav je, da je vsaka odločitev za obisk v prostoru za stekleno pregrado sprejeta ob upoštevanju okoliščin vsakega primera in, da je obisk brez osebnega stika izjema in ne pravilo. Takšno, zlasti pripornikom naklonjeno obravnavo pozdraviti.

8.
Stike z zunanjim svetom obsojencem in pripornikom omogoča tudi telefon. Obsojenci praviloma lahko telefonirajo v trajanju desetih minut vsak dan po razporedu, ki ga določa dnevni red, priporniki pa le enkrat tedensko, prav tako v istem trajanju.

9.
V zavodu Novo mesto še ni bilo primera strožjega prestajanja kazni zapora po določbah ZIKS-1-a, prav tako zavod ne razpolaga s primernimi prostori v ta namen. Če bi prišlo do takšnega primera, bi bila potrebna premestitev v matičen zavod.

V letošnjem letu tudi ni bilo izrečenega ukrepa odstranitve v posebni prostor po členu 236 ZIKS-1a (v letu 2004 je bil takšen ukrep izrečen štirikrat za eno in isto osebo z namenom umiritve). Za takšen primer se uporablja soba v kleti. Soba je bila ob ogledu vzdrževana in čista, vendar brez ustrezne dnevne svetlobe. Po urejenosti in opremi (leseno ležišče in stranišče počepnik) ta prostor ni najprimernejši za namestitev razdražene/razburjene osebe, ker ne zagotavlja zadostne varnosti pred samopoškodovanjem. Ob video nadzoru (o tem v prostoru ni bilo posebne oznake) je tako potreben tudi neposredni nadzor.

10.
Enkrat tedensko prihaja v zavod Novo mesto duhovnik (rimokatoliške vere). Ta enkrat mesečno opravi tudi verski obred ter poskrbi za prihod predstavnikov drugih verskih skupnosti, če to želijo zaprte osebe.

11.
Ob ogledu prostorov zavoda Novo mesto smo dobili vtis urejenosti in čistosti (pleskanje je bilo opravljeno junija), pa tudi osebni higieni in čistoči zaprtih oseb.

To seveda lahko omogoča le, če je zagotovljeno dovolj pripomočkov za osebno higieno (toaletnih potrebščin) in čiščenje prostorov. Poskrbljeno je tudi za redno menjavo celotne posteljnine in brisač.

Da zavod čistoči in urejenosti namenja ustrezno pozornost kaže tudi dejstvo, da v tem pogledu niso prejeli nobene pritožbe. V tej povezavi pa lahko znova ponovimo, da bi bilo prav, da bi bilo tudi pripornikom dana možnost vsakodnevnega tuširanja (dostopa do kopolnice), saj gre vendar za temelj osebne higiene. Pri tem tudi ne gre spregledati, da je v spalnicah na voljo le mrzla voda na umivalniku. V zavodu Novo mesto je na obsojeniškem oddelku razpolago urejena kopalnica, zato morda zgolj pomanjkanje kadra ne more biti opravičilo, da je ne morejo vsakodnevno koristiti tudi priporniki.

Potrebno pa bo poskrbeti za zamenjavo iztrošene opreme (npr. vzmetnic). Vprašljivo je tudi ali so vzmetnice v obliki pene sploh ustrezna rešitev, ki omogoča spanje.

12.
Navedli smo že, da se prostori za namestitev zaprtih oseb od našega zadnjega obiska niso spreminjali, zato tozadevnih ugotovitev ne ponavljamo. Velja pa opozoriti, da sobne površine v vseh primerih ne dosegajo želenega standarda, da mora biti na vsako zaprto osebo v več posteljni sobi najmanj 7m2, poleg tega pa tudi v zavodu Novo mesto prevladuje skupinsko prestajanje kazni (v spalnicah se nahaja od tri do sedem postelj) kljub obetavni določbi 42. člena ZIKS-1, ki kot pravilo določa bivanje obsojenca v samski sobi, skupne spalnice pa so določene kot izjeme. Poleg tega tudi sobe pripornikov dajejo videz utesnjenosti in natrpanosti.

13.
Pritožb glede (dostopnosti in kakovosti) zdravstvene oskrbe nismo slišali. Kot v času našega zadnjega obiska v zavod prihaja po pogodbi zdravnik splošne prakse dvakrat tedensko, psihiater pa enkrat na dva tedna, če je potrebno pa tudi pogosteje. Za zobozdravstvene storitve je poskrbljeno v ZD Novo mesto, kamor se zaprte osebe vozijo po predhodni telefonski najavi, pri tem pa za poseg ni čakalnih vrst.

14.
Nakupe po predhodnem zbiranju naročil opravi hišnik. Zaprtim osebam so na voljo tudi avtomati, kjer lahko kupijo različne pijače in drobne artikle (sladkarije).
 
15.
Priporniki se zunaj svojih spalnic zadržujejo le v času sprehoda, obiska, telefoniranja in rekreacije.

Soba za rekracijo je na voljo pripornikom poleg sprehoda na zavodskem dvorišču (ki še vedno ni opremljeno z nadstreškom za primer slabega vremena). Uporabljajo jo lahko enkrat do trikrat na teden (odvisno od števila pripornikov), obsojenci pa jo uporabljajo dvakrat tedensko po 45 minut, poleg sprehoda. Zavod Novo mesto je poskrbel za nakup novega sobnega kolesa, vendar ta še ni v uporabi (nakup je bil opravljen prejšnji teden) in dnevni prostor obsojencev opremil tudi z mizo za namizni tenis.

16.
Ob zadnjem obisku smo tudi zapisali, da mreža, ki je sedaj nameščena na nekaterih oknih ni najboljša rešitev. Tako so nekatera okna zamrežena tudi s štirimi mrežami. V tej zvezi znova predlagamo, se sedanjo omejitev dnevne svetlobe razreši ob sorazmernem upoštevanju pravice zaprtih oseb do dnevne svetlobe v prostoru na eni in varnostnih razlogov na drugi strani.

V odgovoru na poročilo o našem zadnjem obisku je že bilo dano zagotovilo, da bo uprava preučila možnosti za izboljšanje dnevne svetlobe v bivalnih prostorih zaprtih oseb. Tako prosimo za sporočilo o tozadevnih ugotovitev glede izpostavljene problematike. 2.2 - 68 / 2005