Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Pojasnilo Varuha - ukrep obveznega nošenja mask v zaprtih javnih prostorih in njegovo (morebitno) sankcioniranje

Institucija Varuha človekovih pravic nima razloga, da bi dvomila v to, da je obveznost nošenja mask, kot je določena v veljavnem vladnem odloku, strokovno utemeljena in potrebna za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19. Nikdar tudi nismo nikogar pozivali naj mask ne nosi, ravno nasprotno, vseskozi poudarjamo, da je utemeljevanje potrebnosti ukrepa nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih v prvi vrsti strokovno epidemiološko vprašanje in da je treba zaupati presoji stroke. Od oblasti pa institucija Varuha človekovih pravic pričakuje, da ukrepe implementira na ustreznih pravnih podlagah, ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V demokratični družbi morajo biti ukrepi jasno obrazloženi in predstavljeni transparentno - tako glede epidemioloških in drugih strokovnih ocen, na podlagi katerih so sprejeti, kot glede pravnih posledic, ki lahko posameznike doletijo v primeru neupoštevanja. V objavljenem stališču smo na podlagi vprašanj, ki so nam jih posredovali številni ljudje, s pravnega vidika želeli opozoriti, da gre v zvezi z ukrepom obveznega nošenja mask v zaprtih javnih prostorih, kot ga ureja vladni odlok, za primer tako imenovane nepopolne pravne norme, kar pomeni, da za kršitev ni predpisana sankcija in s tem podlaga za morebitno ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja. Pojasnili smo, da je veljavni ukrep utemeljen na splošni zakonski določbi prvega odstavka 4. člena Zakona o nalezljivih boleznih, ki ne določa obveznosti države v primeru nevarnosti nalezljive bolezni, temveč dolžnost posameznikov, da varujejo svoje zdravje in zdravje drugih. Nič od navedenega pa ne pomeni, da je Varuh na stališču, da je konkretni vladni odlok neveljaven oziroma, da želimo na ta način kogar koli napeljevati, da naj s tem odlokom predpisane obveznosti nošenja mask ne spoštuje, kot želijo to prikazati oz. predstaviti nekateri.

Celotno besedilo stališča institucije Varuha človekovih pravic.

 

 

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)