Varuh človekovih pravic je v medijih zaznal razmišljanja o novem zaostrovanju ukrepov v domovih za starejše, predvsem glede omejevanja stikov med stanovalci in njihovimi svojci. »Pri Varuhu človekovih pravic razumemo, da je glavni namen zaostrovanja skrb za zdravje in preprečitev širjenja koronavirusne bolezni, vendar kljub temu izražamo zaskrbljenost in opozarjamo na nujnost celostnega pogleda na položaj različnih uporabnikov socialnovarstvenih storitev. Napak, ki smo jih storili v prvem valu, ko še nismo imeli izkušenj, ne smemo ponavljati. V napakah vedno vidim priložnost za rast in izboljšave. Menim, da zdaj ni več ne potrebe ne podlag za sprejemanje ukrepov čez noč, brez dialoga in nespoštovanja dostojanstva in pravic vsakega posameznika,« meni varuh Peter Svetina

Pri vsakem poseganju v pravice posameznika je prvi predpogoj ustrezna urejenost pravnih podlag, ki po mnenju Varuha človekovih pravic, ne obstajajo za omejevanje stikov, kot smo mu bili priča med dosedanjimi ukrepi. »Opozarjamo pa tudi na nujno iskanje rešitev v smeri, ki bi v pravice uporabnikov socialnovarstvenih storitev posegale v čimmanjši meri. Zavedamo se, da je pravica do zdravja najpomembnejša pravica in da lahko vdor koronavirusa v socialno varstvene zavode, predstavlja izjemno veliko grožnjo zdravju stanovalcev. Njihovo zdravje je treba zaščititi, a pri tem ne smemo pozabiti, da je poleg telesnega zdravja pomembno tudi duševno zdravje in psihosocialno stanje.

Med najbolj ranljivimi skupinami ljudmi je seveda treba zagotavljati zaščito pred koronavirusom, toda pri tem je treba biti pozoren na to, da to ne sme pomeniti popolne  prekinitve osebnih stikov s svojci in drugimi bližnjimi osebami. »V vsakem primeru menim, da je treba ljudi obravnavati individualno. Nekaterim posameznikom so psihosocialne potrebe zadovoljene že z stiki prek pametnih telefonov ali drugih naprav. Drugi pa potrebujejo osebi stik ali osebni dotik.  Toliko večjo pozornost je treba izpostavljenemu posvetiti ob zavedanju, da je vpliv takšnega omejevanja pravic na posameznike verjetno opazno blažji v primerih, ko gre za kratkotrajne začasne ukrepe, vendar pa toliko nevarnejši, ko ukrepi postanejo trajnejši. Glede na to, da so bili zaščitni ukrepi ravno dobro omiljeni in se ponovno razmišlja o novem zaostrovanju, tega ni več mogoče šteti za začasno ukrepanje. Zato je treba zagotoviti rešitve, ki bodo manj drastično posegale v človekove pravice in temeljne svoboščine in ki bodo primerne za ukrepanje na daljši rok. Pri Varuhu človekovih pravic bomo budno spremljali nadaljnje ukrepe v socialno varstvenih zavodih«, še dodaja Svetina.