Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Nepokretnost pripornika ne sme biti razlog za kršenje pravice do zasebnega in družinskega ivljenja

Varuh je konec avgusta prejel pismo žene pripornika iz Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje (ZPMZKZ Celje). Izpostavila je, da ima mož zaradi dolge gladovne stavke 'hude posledice' ter da ji skupaj z njuno sedemletno hčerko ne omogočijo, da bi ga obiskali, čeprav je sodišče njihove obiske dovolilo.

Takoj naslednji dan sta predstavnika Varuha v zavodu ugotavljala pravno in dejansko stanje zadeve. Ugotovila sto, da gre za pripornika, ki je bil nameščen v dvoposteljno sobo v drugem nadstropju in da je bil v njej sam. Pripor je začel prestajati v prvi polovici meseca marca, gladovno je stavkal od srede aprila do konca julija. Že marca je bila njegovi ženi in hčeri s strani Okrožnega sodišča v Celju izdana (stalna) dovolilnica za obiske, do težav pa je prišlo, ko je v posledici gladovne stavke postal tako nepokreten, da iz sobe v drugem nadstropju ni več zmogel po stopnicah v pritličje, kjer so prostori za obiske, obenem pa tudi njegovi ženi in hčeri ni bilo omogočeno obiskati ga v sobi, saj je ta v zaprtem delu zavoda. V zavodu so se sicer potrudili, da so priskrbeli invalidski voziček za to, da se ga je odpeljalo na primer do telefona, ali pa do prhe, ni pa se ga želelo nesti tudi po stopnicah v pritličje (v enem izmed dopisov za podpredsednico Okrožnega sodišča v Celju je zavod na primer navajal: »Praktično nemogoče je prenašati pripornika do sobe za obiske po stopniščih zavoda. Dvigala za prevoz oseb pa zavod nima. Vse to je g. /X/ pojasnil tudi obiskovalki pripornika 19. 8. 2015, ko je le ta želela na obisk k priporniku. Pojasnjeno ji je bilo tudi, da takoj, ko bo pričel pripornik vsaj malo hoditi, da mu bomo lahko pomagali premagati stopnice, bomo obisk tudi izvedli.«)

Navedeno je torej pomenilo, da v ZPMZKZ Celje dejansko ne prihaja do uresničevanja pripornikove pravice do zasebnega in družinskega življenja v s strani sodišča dogovorjeni obliki, in sicer obiska njegovih dveh bližnjih sorodnic. Pri tem za vmešavanje javne oblasti v to pravico na opisan način ni bil podan pogoj nujnosti zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da bi se preprečilo nered ali zločin, da bi se zavarovalo zdravje ali morala, ali da bi se zavarovale pravice in svoboščine drugih ljudi. Pripornikova (ne)sposobnost premagovanja arhitekturnih danosti kraja odvzema prostosti po presoji Varuha sama po sebi ne more biti tak razlog.

Zaradi omenjenih stališč zavoda in ker direktorica še ni podala predloga pristojnemu sodišču za premestitev v drug zavod, češ da 55. člen Pravilnika o izvrševanju pripora kot razloge za premestitev navaja le varnost, red in disciplino, prezasedenost ter uspešno in racionalno izvedbo kazenskega postopka, se je Varuh odločil obrniti na predsednika Okrožnega sodišča v Celju.
Posredoval mu je mnenje, da opisane okoliščine od sodne veje oblasti zahtevajo, da vsaj v okviru pooblastila iz 213.d člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) preveri, kako se s pripornikom v ZPMZKZ Celje ravna tudi iz vidika uresničevanja njegove pravice do zasebnega in družinskega življenja in da v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrene vse, da se odpravijo.

Ko je še tekel rok za odziv predsednika Okrožnega sodišča v Celju, smo prejeli sporočilo ZPMZKZ Celje, da so se upoštevajoč vsa dejstva odločili, da v pritličju izpraznijo trakt za sprejem in odpust obsojencev in da pripornika  premestijo v bivalni prostor, kjer bo imel manj fizičnih preprek, da se mu omogoči obiske s svojci. Naslednji dan smo prejeli še sporočilo predsednika Okrožnega sodišča v Celju, ki je sporočil isto, pa tudi tudi, da je pripornika dan prej obiskal in z njim opravil razgovor, pri čemer je pripornik izrazil zadovoljstvo glede premestitve.

Varuhovo posredovanje je torej pripomoglo k temu, da so bili priporniku obiski z njegovo ženo in hčerjo v ZPMZKZ Celje naposled vendarle omogočeni oziroma da mu niso bili več onemogočeni samo zato, ker ni bil sposoben premagovati stopnic  v zavodu, v katerem je moral prestajati pripor. S tem je bilo bistvo našega posredovanja v tem primeru tudi doseženo. Takšno rešitev bi lahko prej poiskal že zavod sam v sodelovanju s sodiščem, ne da bi bila potrebna intervencija Varuha. 2.1-4/2015

Natisni: