Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Dr. Kornelija Marzel na Dnevih slovenske uprave o izzivih izvrševanja predpisov


Dr. Kornelija Marzel, sekretarka Sveta varuha za človekove pravice se je v petek, 27. 9. 2019, na Fakulteti za upravo udeležila XXVI Dnevov slovenske uprave 2019. Skupaj z Živo Drol Novak, mag. Lovrom Lončarjem in mag. Matjažem Dovžanom je sodelovala na okrogli mizi o Izzivih izvrševanja predpisov. Okroglo mizo je vodil dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo.

Marzelova je poudarila prenormiranost sistema. »Predpisov je ogromno, pogosto so med seboj neusklajeni,« je poudarila. Neusklajenosti z najvišjim aktom države, Ustavo, Varuh občasno postavi v presojo pred Ustavno sodišče. Doslej je vložil že 31 zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti določenih predpisov z Ustavo in bil le v manjšem delu neuspešen.
Dr. Marzelova je še poudarila, da so besedila predpisov pogosto nerazumljiva tudi strokovnjakom in ne samo povprečnemu prebivalstvu. Opozorila je tudi, da se ne izvaja Resolucija o normativni dejavnosti, organi oblasti vse prevečkrat poskušajo zaobiti zahteve po vključenosti javnosti v pripravo predpisov.
Že skoraj običajna praksa je, da se z določenimi poredpisi posega v druge predpise in se tako ustvarja kaos določil. Velikokrat ni ustreznega medresorsakega sodelovanja in usklajevanja pri pripravi in uveljavljanju zakonodaje in podzakonskih aktov ter drugih sistemskih ukrepov za odpravo in kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Pri nemalo zakonih umanjkajo podzakonski akti. Kot primer je Marzelova izpostavila podzakonske akte v zvezi z izvajanjem ustavnega določila o pravici do pitne vode. Varuh še ugotavlja, da zakoni pogosto prepustijo urejanje materije podzakonskim aktom, pri čemer se pozablja, da je le zakonom pridržano določanje pravic in obveznosti.

Posebej je poudarila pomen svojevrstnega poguma javnih uslužbencev, ki predpisom sledijo skladno z načelu in namenom, ne le črkobralsko.

Dr. Marzelova je v zaključku naglasila, da Varuh od organov oblasti pričakuje ne samo spoštovanja pravnih predpisov, pač pa tudi pravično, fleksibilno, odzivno, pregledno, profesionalno in družbeno odgovorno ravnanje, ki bo skladno z načeli upravljanja in kjer bo spoštovanje človekovih pravic na prvem mestu.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)