Deklarativno je pravica do zdravja pri nas zagotovljena, a država sama priznava, da to ni več vsem enako dostopna pravica, je ob robu mednarodnega posveta o javnem zdravju v Izoli poudarila varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik. Dekanja visoke šole za zdravstvo dr. Nadja Plazar je izpostavila potrebo po nacionalni šoli javnega zdravstva.
Kot je ob robu dvodnevnega mednarodnega posveta o javnem zdravju v 21. stoletju, ki sta ga organizirala Visoka šola za zdravstvo Izola Univerze na Primorskem in Združenje učiteljev javnega zdravja Slovenije, pojasnila Plazarjeva, je namen konference prav ta, da širšo slovensko in strokovno javnost zbere okoli stališča, da bi Slovenija kot ena zadnjih držav v Evropi končno morala dobiti tovrstno šolo.
Takšna ustanova bi namreč izobraževala ne le zaposlene v zdravstvu, ampak tudi vse ostale, ki potrebujejo to znanje, "nenazadnje vse tiste, ki postavljajo in ki sprejemajo politične odločitve na vseh nivojih, ki bodo vedno v prid ljudem in njihovemu zdravju".
ENOC
Varuhinja opozorila, da zdravje ni vsem enako dostopno
Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC) je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.
Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.
Cilj držav, vključenih v ENOC, je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.
V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.
Članice ENOC-a so avtonomne in
- nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
- preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
- spodbujajo ustrezne raziskave,
- sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.
Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)
